Na Velikonočni ponedeljek 22.4.2019
Parkiramo v neposredni bližini najstarejše talilne peči, ki so jo našli v Sloveniji.
Pot se strmo pne, nekajkrat preči ovinkasto asfaltirano cesto na kateri uživajo motoristi, kolesarji.
Ko cerkvico na Jamniku opazimo spodaj levo se zavedamo, da pot ne vodi mimo nje. Do nje se ne spustimo, nadaljujemo naprej po strmi gozdni poti, ki je sedaj markirana.
Ko se dvignemo nad 1000m nmv si privoščimo Velikonočno pojedino. Sicer imam v rugzoku Rio mare a ostane v rugzoku
Kolegi iz SV konca Slovenije poskrbijo za kulinarično razvajanje, ki se ga ne morem obraniti. Nekateri razmišljajo potem o vegi večerji in vmes med predahom nabirajo regrad.
Za Črnemu vrhu 1307m nmv sledi le še spust. Na terasi Partizanskega doma si privoščimo predah ob hmelskem osvežilu. Lipa ki so jo posadili davnega leta 1473 je impozantna. Nekateri se zopet zakadijo v regrad drugi, pa ob kozarcu rdečega lovimo sončne žarke.
Spust je strm, lep gozd in v daljavi sirene intervencijskih vozil. Kmalu zavonjamo vonj požara in bel dim v gozdu daleč od naše poti. Ko prečimo Kroparico si ogledamo še njen izvir. Lep sončen dan v čudoviti naravi na terenu, ki smo ga obiskali prvič
lp