Pred dvema dnevoma sva z znancem spet opravila to lepo krožno pot.
Najprej naju je zanimal direkten prehod s planine Blato na planino Krstenico. O njem so nama pravili lovci in res sva ga našla. Na Krstenico sva prišla le par metrov zahodno pod planino.
Na Jezercih je bila tako močna slana, da je kar škripalo pod nogami. Tudi voda v koritu za napajanje krav je bila zmrznjena.
Prečila sva markirani pot Mišeljski - Lazoviški preval in se podala v dolino pod Škednjovcem. Tu je bilo več snega kot kopnih delov. Na sedlu med Škednjovcem in Vrhom Hribaric se je odprl prečudovit pogled na Triglav in njegove sosede
Na Vrh Hribaric sva prišla malo po snegu in malo po kopnem. Težav ni.
Za spust proti Hribaricam sva izbirala kolikor toliko kopne predele, saj je bil sneg na tisti strani pomrznjen. Čez Hribarice in proti dolini Triglavskih jezer pa se je že toliko ojužil, da je bila hoja pravi užitek
Na Kanjavec nisva hodila. Sam sem bil gor pred mesecem dni, Branetu pa vrhovi, kjer še ni cvetja niso tako všeč
Tako sva se spustila v dolino Triglavskih jezer. Vse do Zelenega jezera sva se "pripeljala" po čevljih, seveda po snegu.
Presenetilo naju je, da so vsa jezera kopna. Celo v zadnjem, tistem pod Vodnikovim Vršacem se že kaže voda. Lani ob tem času je bilo tam naplazeno nekaj metrov snega.
Pred kočo na Prehodavcih sva si vzela daljšo pavzo. Vedeno sem presenečen, na kako lepem kraju ta koča stoji.
Po dolini Triglavskih jezer in Fužinarskih planin sva se vračala proti avtu. Poti ne bom opisoval, več v slikah:
http://www.petersfoto.si http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2015-05-29