Vrh Korena in Kompotela

Željo po hoji po snegu sva izpolnila. Zapeljala sva se na planino Jezerca in se preko Kriške in planine Koren povzpela najprej na Vrh Korena in nato še na Kompotelo. Veliko časa sva bila pod oblačnim pokrovom, a zato so bili še dragocenejši trenutki in minute, ko je sijalo in naju grelo sonce. Oblaki pod nama in ples meglic sta ustvarila čudovito zimsko idilo, ki je bila še lepša ob rahlem sneženju, soncu, mavrici s sneženimi stolpi na nebu ob vračanju s planine Koren.

Lepo!
Srečno!

Danes (ponedeljek, 3.1.2025) iz Planine Jezerca in čez Planino Koren na Kompotelo, potem pa še na Vrh Korena in nazaj.

Na parkirišču in na Kriški planini je bila zoprna megla, pravzaprav nizka oblačnost, ki se je razkadila malo pod Planino Koren. Zgoraj pa kristalno čisto nebo, prešerno sonce in božanski razgledi na bahave in estetsko zasnežene imenitneže Kamniških Alp.

Pot je bila prav nobel shojena! Upam, da bo tako vsaj še nekaj dni, če bi koga prijelo, da obišče te kraje. Za gor ravno prav trda, da je čevelj dobro grabil, za dol pa tudi ravno prav mehka, da niso bolela kolena. In nič se ni prediralo! Posledično so dereze in cepin ostale v nahrbtniku. Sem se pa le nekaj metrov pod vrhom Kompotele malo zamislil, ko sem ugotovil, da se pod kakih pet centimetrov svežega snega skriva zoprna drseča podlaga. Pa bilo prav grozno. Snega je na Kompoteli do vrha vpisne skrinjice, na Vrhu Korena pa prekriva samo noge isto namenske škatle. Vse skupaj je kakšnih pet suhega novega na približno trideset podlage. Ja, celo dve smučini sem opazil na severnih pobočjih Košutne, pa tudi na Kompoteli in še eno z Vrha Korena.

Od parkirišča do vrhov in nazaj nisem srečal žive duše. Le nekaj kavk nad Vrhom Korena (na Kompoteli jih za čuda ni bilo). Prav en lep, ukraden dan je bil to!

Krasne fotke!

Zares si lepo poslikal. Na trinajstki je zagotovo Snežnik.

Jasno nebo, sonce in čist zrak, pa nova optika v rokah so naredili svoje.

Hvala lepa obema!