Kljub jutranji kavici, ki očitno ni bila dosti močna, saj sem se od Bovca mimo postaje B zapeljala še malo naprej in na prvem ovinku levo (oznaka Kopa-Poljanca)zaradi vnetega iskanja primernega parkirišča spregledala zelooo velik napis za mojo današnjo pot
...hja, malo ogrevanja pred strmim vzponom tudi ne škodi in še sreča za info@sos
...markirana pot zavije po par sto metrih desno v gozd, sprva po dokaj položni stezici, ki pa kasneje malo dobi na naklonu
, nato mimo opuščene planine Gozdec, kjer je malo višje tudi mini studenček z vodo...nadaljujem, gozd počasi izginja, svet se vedno bolj odpira, razgledi pa tudi. Pot pelje mimo nekdanje koče, ki je zgorela, ostanki še vidni in kmalu pridem do M.Dol, kjer se odpre pogled na Kaninske pode, vrhove nad in dom PS...noro. Sledi prečka, nato spust in ponovno razpotje, kjer gre desno pot za DPS, naravnost Visoki Kanin in levo VLP. Od tu je pot tudi bolje markirana in markacije bolje vidne. Kratek vzpon, pa prečka in še zadnji vzpon po grebenu in že sem stala na vrhu Laške Planje, juhuuu...razgledi prava poezija za oči, vreme sončno in toplo z vetričem, ki je tu in tam malo hladno opozoril nase. Sledilo je obvezno mrtinčkanje, tako da me je kar fino zakurilo
, pa zaslužena malica, pa fotkanje in počasi, res počasi sestop v dolino...pot razgibana, lepo zavito speljana, predvsem pestra v iskanju markacij, ki so se mi vsake toliko časa skrile, nezahtevna, razen zadnji greben, kjer je treba mogoče kdaj dati tudi roke iz žepa
, je pa vrh prava razgledna točka in za željne miru, saj danes nisem srečala nikogar. Sestopala po isti poti nazaj