Včasih se zgodi, da te zamika tura, ki jo je ravno malo prej opravil nekdo drug. Je GITA na svojem blogu objavila svoj vzpon na Veliko Babo in Skutnik iz vedno lepe Rezije. In ker ona zna opisati tako, da se bere vabljivo in ker na teh dveh vrhovih še nisva bila, je bila odločitev prav lahka. Enostavno ni bilo mogoče več odlašati
.
In tako se je dogodilo, da je bil to manj kot v enem letu tretji izlet v Rezijo. Torej, mora že biti nekaj na tej Reziji, da se človek napoti tako pogosto nekam, za kar mora računati na kar tri ure vožnje v eno smer. Pa ni to vožnja, ki se vleče in te dolgočasi, prav nasprotno, voziš se mimo gora, na katerih vrhove si se že povzpel, ali pa so šele na seznamu bodočih tur, občuduješ pa ene in druge.
Najprej sva se povzpela do bivaka pod priostrenim Mulcem, nato pa zavila v levo proti sedlu Med Baban, kjer sva se začela ozirati za oznakami v desno. Te so v začetku bolj redke, potem pa bolj pogoste in tudi možicev je več. Na vrhu sva se čudila kipeči se megli, ki pa so vrhove višjih gora spustile s svojega objema.
Nazaj grede sva stopila še proti Skutniku, ki na prvi pogled ne izgleda prav blizu, a videz vara, prav neverjetno hitro stojiš na njegovem vrhu in občuduješ greben, ki se vije naprej proti sedlu Karnica. Ta ovinek moraš speljati, saj bi bil prikrajšan za precej lepih pogledov, ki so v tem času še posebno slikoviti.
Tako sva se po drugi poti vrnila do Planine Kot in tako opravila povsem krožno turo. Planina Kot pa tudi lepa, urejena, prostorna, razgledna, dosti bolj kot sem si predstavljala.
Res lepa tura!