Žabiški kuk niti ni bil v prvem planu, še manj pa Vogel
No, sirovi štruklji na Pl.Razor pa so bili vsekakor
.
Predvsem je bil v planu pričetek v Kneških ravnah. K temu so poleg pričakovanih tolmunčkov in slapov ob cesti skozi dolino Kneže pripomogli tudi Tadejevi opisi iz tega izhodišča
in že dalj časa prisotna želja in radovednost, kako neki najdeš bolj kot ne opuščene poti nad Kneškimi ravnami. Pa je bilo vredno tega odkrivanja. Nič ne mislim, da je bilo to prvič in tudi zadnjič. So pa ti dostopi vsekakor dolgi, do vrha Žabiškega kuka sva potrebovala skoraj 5 ur, je pa res, da je bilo dosti oziranja po okolici, saj je nama obema bil ta pristop povsem nov.
Takole je izgledala najina pot: Pl.v Prodih - Žabiški kuk - Vogel - Pl.Razor - Kneške ravne (po stari nekoč markirani poti).
Vasica Kneške ravne pa kot iz kakšne pravljice, samotno ždi pod Sp.bohinjkimi gorami, še zaljubil bi se lahko vanjo, če bi jo prav dolgo občudoval, zato sva raje pohitela na zasluženo pivo in kavo.