Zadnji osvojeni vrhovi v Sloveniji (nad 2000)

Verjetno to ne bo lahek odgovor.
Bi pa bil zanimiv seznam, če bi ga kdo uspel sestaviti.
Zadnji pa po vsej verjetnosti Oltarček v Martuljku.

Tukaj je seznam nekaterih dvatisočakov iz knjige Zgodovina slovenskega alpinizma:
-Storžič-1758
-Grintovec-1759
-Triglav-1778
-Planjava-1793
-Mangart-1794
-Vršac-1795
-Ojstrica-1823
-Razor-1842
-Bavški Grintavec-1869
-Kranjska Rinka-1874
-Skuta-1875
-Brana-1875
-Jalovec-1875
-Kočna-1876
-Škrlatica-1880
-Špik-1886
-Prisojnik-1889
-Dovški Križ-1889
-Velika Ponca-1889
-Veliki Oltar-1897
-Visoki Rokav-1913

Se strinjam z mnenjem g. Draga. Tale objava je prav zanimivo branje na to temo. Ko ti zanimiv človek, žal pokojni, vsako podrobnost osvetli z vseh možnih zornih kotov
http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1995_04.pdf
Za večino manj znanih slovenskih dvatisočakov je stvar težka - tisti vrhunski raziskovalci neznanega v preteklosti so bili velikokrat ljudje, ki jim za prvenstvo pristopa ni bilo preveč mar.
Zanimivo je o tem pisal naš Avčin o skromnem velikanu, Marjanu Prevcu
http://www.gore-ljudje.net/novosti/56443/

Obstajali pa so tudi takšni, ki jim je prvenstvo pristopa veliko pomenilo, kot pričuje del spodnjega članka, ki se nanaša na osvojeni vrh Turna pod Razorjem. Članek je našel alpinist s Primorske (P.P.)...

***
Beli mejniki, ki na gosto beležijo državno mejo, stojijo v dolgi vrsti kot stražarji naše pravice; s svojo držo simbolizirajo duše vseh, ki so umrli kot svetli vzorniki na sveti meji v bran in jamstvo naše pravice.

Njihova prisotnost naj bo spodbuda in zgled za nas ter strog opomin za ostale.

Za dva od teh mejnikov, ki imata zaradi svojih značilnosti izredno simbolično vrednost, sta bila izdelana dvojnika.

Prvi, manj pomemben, z izrednim estetskim občutkom zgrajen na dotlej še deviškem vrhu Turna po Razorjem, ki so ga naši osvojili kot prvi, odlično ponazarja našo prevlado in našo vztrajnost. Zato so ga postavili v D'Annunzijev Vittoriale v Gardoneju, rezidenci našega najslavnejšega branitelja vzhodne meje.

Drugi, pomembnejši, je dvojnik mejnika št.10, ki je bil zgrajen na vrhu slovitega Triglava in se drzno vzpenja proti nebu. Italijansko predstavništvo? (Delegazione Italiana) ga je postavilo na pokopališče neporaženih vojakov v Redipugli v čast vsem, ki so žrtvovali svoje življenje, da bi meje Italije potekale tam, kjer sta zakon in zgodovina to zahtevala …

Hm, časi Rapalske meje...zgodovina je res ogledalo,da vidimo,kako jo izbiramo naprej.
http://www.pzs.si/vsebina.php?pid=21 ; http://zgodovina.pzs.si/
še nekaj imen/letnic,ki so povezane z znanimi prvimi pristopi na naše vrhove, kar hall of fame
Za bolj podrobno pa bo treba prebrskat čase drenovcev in skalašev za letnice pristopov. Ali pa Bosovega Tineta v Bistrico povprašat o Kamniških

Zanimivo, da je prva osvojitev Storžiča ali Grintovca sploh znana. Oba vrhova se mi tehnično po najlažjih poteh ne zdita nič zahtevna, da se jih ne bi nihče že prej lotil. Ali pač ljudje pred tem časom niso niti pomislili iti tako visoko v gore?

Ljudje v tistem času res niso hodili v gore kar tako za zabavo ali pa rekreacijo, kot to počnemo danes. Pač pa samo, če so tam zgoraj videli priložnost za zaslužek. To so bili lovci, zeliščarji, pastirji...
In povsem verjetno je, da so bili prvopristopniki na naše predvsem lažje vrhove ravno ti anonimneži, ki se jim niti ni zdelo vredno se s tem ponašat, niti tega niso dokumentirali. Potem so prišli razni predvsem tuji učenjaki in raziskovalci, ki so s pomočjo domačih vodnikov kot "prvi" osvojili vse te vrhove.
Pa saj vemo, da tudi Kolumb ni bil prvi, ki je prispel v Ameriko

Pri tehnično manj zahtevnih gorah (Storžič, Grintavec, Mangart, Brana, Planjava itd itd)imamo samo letnice uradnih prvopristopnikov.
Hohenvart in gospodje ki so postali le uradni prvopristopniki so lepo zapisali, da so jih na vrhove peljali domači raubšici, ki so že generacije prej oblezli vse te gore in vedeli za skrite prehode.

Široka peč - 1928 (zlata naveza)