Včeraj sva naredila prekrasen krog nad dolino Rezijo, to je krog za katerega informacije se moraš kar malo potruditi oz. moraš nanje slučajno naleteti, da sploh dobiš idejo. Prvič sem o tej poti, da me je res prevzela, brala na blogu od GITE. Potem sem pa prav pred kratkim naletela na slike s te poti pri ljubiteljih furlanskih gora, in misel me ni več zapustila. Jože si je pa tako ali tako želel ponovnega obiska Rezije in tako sva na mah združila obe dobri ideji
.
Parkirala sva v Solbici in se preko vasice Ladine napotila po poti 643, ki predstavlja tudi en del Ta visoke Rosojanske poti. Pri zavetišču sva stopila še na obe sosednji vzpetini, da so bili pogledi še bolj čudoviti. Pri povratku pa sva nadaljevala še na vrh Picco Peloso, nato se pa na križišču usmerila po poti 632 in se mimo oznak za Pusti Gost spustila na pot v Rio Lommig, ker sva občudovala slapove in tolmune, ki jih soteska ustvarja na svoji poti. Tako sva se v Solbico vrnila po drugi poti in se še v sami vasici čudila stvaritvam, ki sva jih opazila spotoma. Na koncu naju je nagovorila tudi gospa v slovenščini in naju povabila v muzej, a nekako nisva imela več časa, sva pa bila seveda hvaležna za povabilo.
Najina pot je bila po večini krožna, na njej narejenih približno 1100 višincev in prehojenih okoli 12 km, za sam vzpon predvidenih okoli tri ure, vožnje z našega konca pa okoli 140 km. Pot je na naju naredila tako močan vtis, da se nanjo nameravava vsekakor še povrniti! Ostalo pa še iz slik
.