Zimski vzpon na Kristal

Prvič, ko sem ga videl na grbu PZS sem si mislil "le kje je ta čudovita gora?", takrat pojma nisem imel, da je to Jalovec in kje se nahaja. Leta so bežala mimo, jaz sem odraščal, postajal vedno bolj radoveden, pa tudi hribi mi niso bili več tuji. Šele lansko leto poleti sem ga uspel prvič obiskati skupaj s prijateljem, ki pa zaradi prehudega tempa ni dosegel cilja in je počakal na Kotovem sedlu.
Naslednja ideja je bila Jalovec pozimi. Dolgo sem hranil to idejo za sebe, saj se mi to takrat ni zdelo mogoče, sploh pa ne sam. Naključje je pripeljalo do tega, da sem preko foruma spoznal dva, sedaj že lahko rečem prijatelja, ki sta bila takoj zato. Odločitev je padla. Jalovec, preden se razmere poslabšajo. Tura je bila skrbno načrtovana in pripravljena, Jalovcu izkazujem spoštovanje ravno v pravšnji meri, ne preveč, ne premalo. Ravno prav, da sem prišel na vrh in sestopil v dolino.
Krenili smo ob 5 uri in 5 minut iz Planice, planinski dom v Tamarju dosegli v 35 minutah, jo ubrali mimo hiše naprej za oznakami Jalovec. Hoja je bila ob Lunini svetlobi prijetna, motila je le svetilka turnega smučarja, ki jo je racal za nami. Do vstopa v jalovčev ozebnik je čas minil izredno hitro, saj smo spotoma občudovali prvo jutranjo zarjo in ples senc na stenah Vevnice in Kotove špice. Hoja skozi Ozebnik je bila popolnoma nekaj drugega. Čeprav zgleda vzpon kratek, je bil dolg kakor ponedeljek, a vseeno smo dosegli izhod iz Ozebnika v relativno kratkem času. Na vrhu Ozebnika smo si privoščili zaslužen počitek 15 minut nato pa krenili naprej proti vrhu Jalovca skozi t.i. zimski kamin. Tod se pot vzpne strmo navzgor proti vršnemu grebenu Jalovca, vrh sam pa je od te točke oddaljen naslednjih 5 minut. Na vrhu nismo vztrajali dolgo, zaradi vetra ki je pihal s hitrostjo večjo kakor 50 km/h in temperature -19 stopinj. Občutek mraza je tako znašal -29 stopinj celzija. Vrh smo osvojili, sledil je še najbolj zapleten del ture- sestop. Pri sestopu se zgodi največ nesreč, tako da je bila koncentracija na vrhuncu. Sledil je adrenalinski spust po izredno izpostavljeni prečnici in grapi na zaj na vrh Ozebnika, nato pa še spust skozi Ozebnik nazaj dol. Kmalu smo prispeli do kraja kjer smo si zjutraj nataknili dereze, od tam pa do Tamarja pa le še lagodno pohajkovanje. Tura se nam bo za vedno vtisnila v spomin, pa ne zaradi težavnosti vzpona, nevarnih prečk, plezanja v kaminu itd., ampak preprosto zaradi tega ker je veličastna. Močno priporočam vsem, ki imajo vsaj kanček alpinističnega duha v sebi in ki so seveda tega sposobni.
Razmere: gaz je od planinskega doma do Ozebnika narejena, Ozebnik je ko bi bil zratragiran(trdna podlaga, brez klož), naprej pa se razmere spreminjajo. V zimskem kaminu so idealne, na normalnem zimskem pristopu pa se deloma predira. Greben je shojen, prečnica je trda. Osebno svetujem uporabo dveh cepinov in plezalnih derez(zimski kamin), varovanje ni potrebno se da posolirat. Zimski kamin je zalit, brez skokov, ponekod leden, skratka super plezarija.

Čas hoje: Planica-Tamar 35 minut
Tamar-Ozebnik 3 ure 30 minut
Ozebnik-Vrh Jalovca 50 minut
Vrh-Tamar 3 ure 5 minut

Časi so zgolj informativnega značaja.