Prečenje grebena Orlic, Jelenčki - Krkotnik - Celovška špica - Stol

Mislim, da sva vas s kolegom včeraj opazovala, ko sva prišla z Zelenice na sedlo Beljščica.Zelo nazorno ste opisali celotni greben z vrhovi in vse težave. Zelo pomembno za ponavljače-bravo!

Hm, Krkotnik je v tem zaporedju postavljen narobe. To je stolp med Celovško špico in Stolom, tukaj je pa zapisano, kot bi bil to Zahodni Jelenček. Dobro bi bilo popraviti v naslovu foruma, da ne bo po nepotrebnem motilo.

se strinjam s tabo in bom uredil

Neglede na vrstni red...čestitke za turo .

Gandalf, če prav razumem prečenje obeh Jelenčkov in spust v Celovško škrbino ne gre brez varovanja.
Kaj pa samo prečenje obeh Jelenčkov in potem vrnitev na Belščico? To bi pa šlo?
Hvala za odgovor in lp.

Kot vedno bom tudi jaz podal svoje mnenje, glede na to, da sem že prečil tole zadevo pred leti. Midva s Klemenom nisva naredila nobenega abzajla, saj je povsod druga alternativa. Iz Celovške špice se je potrebno samo vrniti malo nazaj in potem po polici po severni strani grebena sestopiti do škrbinice. Nadaljevanje grebena do Stolove škrbine je slalom med kompaktno skalo in popolno podrtijo. Več tukaj: http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=10010&id=4148

Kot pri skoraj vseh grebenskih prečenjih: če hočeš vlačiti vrv in se spuščati kar, gre pa tudi brez vrvi. Midva sva se varovala samo iz Suhega ruševja po S grebenu Vrtače. Pa še to minimalno.

Z Jusem se strinjam, alternativ je veliko, ziher je pa ziher, pa noben strik ni tuk tezek da ga nebi nosil zaradi svoje varnosti, pa ce ga rabim ali pa ne.

Edina, precit se da brez varovanja je pa tudi kr nekaj opcij izstopa iz grebena, obstaja varianta kot ti je Jus napisal. Za prečenje Jelenčkov in vrnitev na Belščico pa nisem prepričan, ker tista škrbina pri "gurtni" nevem kako bi šlo nazaj gor, ce nisi med večjimi,se da pa spustit do melišča v Kožnah, če sem prav ocenil z vrha.

Čestitke, noroooooooooo.

http://tomazsarc.blogspot.com/2015/07/krkotnik-celovska-spica-jelencka.html

skoda za slabo vreme, ker razgledi naredijo zadevo se veliko lepso. Ko sem jaz zadevo precil nas ja pa kljub uporabi visokega zascitnega faktorja sonce kr ozgalo. drgac pa cestitke in varen korak se naprej

Kar pod ta naslov bom objavila, četudi sem bila samo na vrhu Jelenčka. Nanj sem se povzpela s sedla Belščica in se nekje v prvi tretjini odločila za stečino v desno, ki se je izkazala za najzahtevnejši del poti ter me dostavila do ozke in plitke, a precej strme grape po kateri sem nato splezala nazaj na greben. Od tam dalje je bila smer razvidna in nezahtevna. Sneg na poti me ni oviral, je pa bilo ponekod mokro, pomrznjeno ali poledenelo. Zimske opreme se še ne rabi. Sestopila sem do omenjene grape po poti pristopa, nato pa po in ob grapi na strme trave in naprej na sedlo. Čudovit dan je bil ob nepozabnih razgledih. Nekaj jih je tukaj
http://stezeinsledi.blogspot.si/2015/10/jelencek-v-grebenu-orlic.html

Srečno na potkah in tudi tam, kjer jih sploh ni

Edina, čudovito! Daješ mi upanje, da se da priti tudi na ta vrh in da nekega dne sigurno stopim nanj! Prelepo, se že veselim!

Turo začnem v Tratah na Avstrijski strani, ter grem mimo Celovške koče do Sedla Belščica in od tam nadaljujem po grebenu prvo na Vzhodni Jelenček, ki ni nič kaj zahtevno. Na vrhu naredim krajšo pavzo ter si pogledam nadaljevanje grebena. Po krajšem zahtevnem spustu pridem do prvega zahtevnejšega dela, ki je zavarovan z gurtno in tukaj mimo pridem brez pomoči gurtne. Kmalu za tem me pričaka še ena ozka polica, ki me pelje v levo 5m in tudi tukaj je šlo brez večjih težav. Takoj malo nižje pa še en spust, ki mi je pa bil vsaj meni najzahtevnejši del celotne ture, saj je bilo treba splezat navzdol kakšnih slabih 5 metrov, ki pa je na srečo tukaj prusik, ki pride zelo prav. Po tem zahtevnejšem delu večjih težav ni več vse do Zahodnega Jelenčka. Iz vrha Zahodnega Jelenčka se spustim do Celovške škrbine in nadaljujem naprej vse do Celovške špice. Blizu vrha Celovške špice grem v desno na severno stran, kjer je tudi vsaj pomoje najlažji prehod na Celovško špico. Na severni strani me krajši skok pripelje na vrh Celovške špice. Iz vrha nadaljujem par metrov proti severu, kjer naletim na prusik, ki je mišljen za spust ob vrvi, ki pa skok kar preplezam navzdol. Nadaljevanje do Krkotnika se mi ni zdelo več pretirano težko. In tudi z vrha Krkotnika nadaljujem kar navzdol vse do Stolove škrbine. Na Stolovi škrbini se odločim da grem še na Stol po SV grebenu, ki pa je krušljiv ampak lahek, vsaj je težavnost komaj II. stopnje.

Popoldne na zahodni in vzhodni Jelenček iz Završnice. Cesta BP prevozna do konca, gor po bližnjici. Teren strme trave, melišča so pomrznjena in treba bit previden. Pihal ni, mrzlo pa tudi ni blo.

Prečenje grebena Orlic med Vrtačo in Stolom. Startamo iz Ljubelja do sedla Belščica in tam PO grebenU do vzhodnega Jelenčka. iskanje najboljših prehodov, dol in gor do zahodnega Jelenčka. Zelo zahtevno brezpotje, fajn je, da imamo s sabo vrv. Spust v škrbino in naprej do Celovške špice. Tu se po isti poti spustimo dol in gremo še na sosednjo Srednjo peč.

Misel dneva: če se sprašuješ, ali je potreben štrik ali ne - gre vsekakor brez. Samo veliko preklinjanja je potem zaradi obvozov in skakanja gor in dol Veter pa tudi ne ravno zaveznik na izpostavljenih delih...

Najprej na Grad. Oz pod Grad. Čisto na vrh gre samo Janez. Ne vem, če sem že hodil po taki podrtiji. V nadaljevanju pa vrstni red sila zanimiv... V Jelenček - Svačica - Celovška špica.

https://trobec.blogspot.com/2024/07/grad-jelencki-celovska-spica-3062024.html

Joj me mika. Kaj je pa tisto Orličje, 2139m na zadnji sliki, tam ste tudi bili kdaj?

Do Orličja se sprehodiš samo malo ven iz markirane po grebenčku, nič takega. Niti ne gre za nek pravi vrh, bolj kota na koncu grebenčka.

Po grebenu Orlic do Stola,
turo smo začeli pri Tinčkovi bajti v Završnici, gor in dol čez Zagon, vmes pa od sedla Belščica dalje: prvo na zeleno Rupo in potem vsi krušljivi Jelenčki, dvoglava Celovška Špica in nato klade Krkotnika, od Stolove škrbine potem gor v ne tako easy grebenček na Stol, na koncu pa smo na lep prvi jesenski dan dodali še Srednjo peč, ki je po zahodnem grebenu dokaj enostavno dostopen vrh ter lep in včasih neupravičeno zapostavljen razglednik (1920m).

Rupa in Krkotnik nista posebej označena, niti nimata gor kakega avstrijskega križa, zlasti za Krkotnik – ki ima dva dokaj podobna balvanska vrhova, pri prečenju nisi ravno ziher ali stojiš na najvišjem, na nobenem špicu pa tudi ni veliko prostora, tako da je najprikladnejši prostor za malico in odmor na Celovški špici.

V smeri spusta iz vzhodnega Jelenčka sta še vedno nameščeni in funkcionalni tisti dve debeli gurtni, iz vrha CŠ proti Krkotniku pa je zdaj tudi zanka za spust/abzail, v nadaljevanju se na kakem težjem mestu najde še kak klin ali svedrovec z ušesom, a jih ni več na pretek, kot so bili zelo na gosto posejani denimo pred CŠ.

Prečenje Orlic smo opravili striktno po grebenski rezi, pretežni del ture tudi z varovanjem v navezi. Nekaj dilem ali levo ali desno ali naravnost, se na grebenu nakljub vsemu seveda pojavi, zlasti v drugem delu od CŠ do Krkotnika in navzdol proti Stolovi škrbini, ko so ogromni balvani in klade naložene praktično en za drugim na sam greben.

Za primerjavo - da ne odgovarjam na t.i.p. vprašanja o težavnosti tega prečenja, je težje in daljše npr. od Zeleniških špic, skala je tukaj povečini zelo krušljiva, kar plezarijo oteži (še prsti malo pečejo in srbijo dan potem), nekaj obvozov izpod grebena je možnih, dva ali trije so tudi ugodnejši po severni strani (pazi na mokro skalo v senci, saj je naavstrijsko stran kar zračno!), obvozi po naši (južni) strani, pa so precej naloženi z gruščem in drobirjem ter krhko skalo, tako da bolje vrv s sabo in čim bolj po grebenski rezi, a zategadelj tudi prečenje čez stolpiče hitro postane za eno stopnjo težje. Če bi prečenje Orlic jutri ponavljal, bi najbrž spet izbral opisano smer, ker na koncu pač prideš od nižjega na najvišji vrh, pri sami težavnosti pa v smeri ni bistvenih razlik.

Sl. 7: to je namreč pogled na slovensko stran Svačice...