Na omenjenih zadnjih dveh gorah nisem bil, pa bom kar tu podal moj izlet.
V torek popoldne sem se s KB podal do bivaka v Kočni, kjer sem prenočil. Drugih gostov ni bilo, spal vseeno nisem najbolje, kajti čez domačo posteljo je ni. Napovedanega dežja ponoči ni bilo, se je pa že zjutraj privlekla megla, ki je več ali manj vztrajala celo dopoldne.
Zjutraj ves trd zakopljem v melišče, do planiranega vrha 'Na Križu' sem na sredi grebena obrnil, saj se je gosti megli pridružil močan veter s Kokre. Megla je vztrajala, na momente se je odprlo nebo le na vrhovih Kočen in Grinte, na Dolgem hrbtu pa je že prevladovalo sonce. Nedavna neurja so zelo poglobile grape, dve jeklenici na povezavi med Kočnama sta poškodovani. Podor v Grinti je od zadnjič še malo obširnejši, ki pa za skalne mojstre ne predstavlja večje ovire. Nekaj ljudi sem videl le v območju Grintovca, drugje samota. V zmernem ritmu sem stopil na vrh osmih gora, kar je po dolžini prečenja le tretjina dolžine, ki sem jo v enem dnevu opravil pred dobrim desetletjem.
Sestopam počasi, ustavim se v koči, kjer posedim na klopi ob zakurjeni peči. V ogromnem prostoru sem bil sam, tako, kot je bil sam moj konjiček pri žičnici...
Zaradi megle bo 'Foto Tivoli' prikrajšan za dober zaslužek
