Ferata Ožarjeni kamen v Bohinju

Z zgoraj opisanim se ne strinjam v celoti. Težavnost pri vstopu ter v srednjem delu dosega kvečjemu oceno B. Ferata 'preplezana' spomladi, ko je bila še 'sveža' in vsekakor ni težja od Češke koče oz leve smeri Spodnji Plot. Še najbolj 'smotan' del je tisti vršnji predno prideš do grebena ter nato sam spust po strmem pobočju in travi ob pomoči vrvi do melišča.
Večji del poti SVK ni bil potreben.

Avtorju članka - ne obupat, kakšno lažjo feratko za trening potem pa ponovno poizkusi - se splača malo pomatrati, ker je razgled fantastičen, na koncu pa itak ugotoviš, da sta samo dva ali trije deli, kjer je potrebno malo trme in sigurnosti v noge/roke pa si čez.

Se strinjam s KJ, ta ferata definitvno ni zahtevnejša od ferate Češka koča. Sicer ne poznam vseh športnih ferat v SLO ampak tiste, ki poznam, ne vem, če so primernejše za trening. Mogoče ferata Hvadnik.
Velja pa dejstvo, da je za športne ferate potrebno kar nekaj moči v rokah oz. v osnovi toliko, da si sposeben držati svojo telesno težo v kombinaciji z nekaj vzdržljivosti, ki jo nekateri kompenzirajo s trmo Sam osebno se raje fizično dobro pripravim.

Zapisal sem, da jo nisem preplezal in tako sam ne morem podati pravilne ocene. Preplezal sem s pomočjo alpinista ferato za na Češko.Spodnjega Plota tudi ne, sem kmalu sestopil kot tokrat. Seveda grem takoj pogledat kako novo športno ferato , ko se pojavi kak zapis. Med prvimi sem preplezal Hvadnik, Grančišče in še kako.Te dve so bolj šolske -vem.Drugače sem pa že preplezal v slovenskih gorah vse varovane poti, ki pa niso športne ferate, pa tudi v Italiji in Avstriji.

Če pregledaš vse zapise o Ožarjenem kamnu ugotoviš , da se zapisi o težavnost precej razlikujejo. Recimo naš gorski tekač jo ocenjuje kot lahko, nekdo drug-ne bom imenoval , tako kot jo je ocenil moj kolega.Bilo bi lepo , če bi jo res pravi strokovnjak za ocenjevanje ocenil celo in na pano narisal tako kot je recimo narejeno v Grančišču in še kje.

Velkavrh: ne se sekirat. Sam sem pred leti prelezel ferato Hoher Dachstein, pa mi sedaj niti na misel več ne pride, da bi jo ponovil. Enkrat pride čas, ko z leti več ne moreš ponoviti "izivov" iz mladosti. Si pa zato izbereš drugačne cilje (vse je v glavi).

KJ ne govori neumnosti da se ne rabi SVK

Omenjena ferata gre čez celo pobočje Uketa,do vrha pobočja na višini cca 1450m.n.m. na pot ki gre na Pršivec in 10 minut od ceste.

Tudi jaz bi opozoril @KJ naj ne spravlja ljudi v nevarnost. Kdor je sam tako brezbrižen, da ga na taki ferati ne uporablja (pa čeprav je res samo B - pa je kolikor berem o njej gotovo več) naj ne zavaja še drugih v morebitno nesrečo.

V Italiji imajo komplete na feratah, ki so že samo reda B ali celo A/B, vsi povrsti. In to 'šlampasti' in 'nonšalantni' Italijani!

Aja, tam ni kolektivnega plačila stroškov reševanja in poznejših posledic morebitne tovrstne nesreče oz. lahko zavarovalnica povračilo le-teh zaradi neupoštevanja varnostnih mer in zavestne malomarnosti zavrne!

VanSims, kolektivno plačilo stroškov je pri nas marsikje. Napiši še kaj o tem.
Sicer pa mi, prosim, navedi primere reševanja v "ferratah", ki so se zgodili v Sloveniji zaradi neuporabe SVK. Da bomo videli, koliko je bilo tega.

>>>kolektivno plačilo stroškov je pri nas marsikje.

Na žalost!

Sicer pa vem za dva primera v Gonžarci, kjer zaradi neuporabe SVK res NI BILO reševanja. So samo še mrliški ogledniki prišli!

Jeklenica na tej ferati je vpeta kar v svedrovce??...Po slikah sodeč težavnost ne presega ocene (C)...Še vedno sm mnenja,da sta v Sloveniji le dve ferati kjer se ocene ferate skladajo z prvotno avtorsko oceno izdelovalca le te...In to sta (Gonžarjeva peč in Spodnji plot)...

Tudi jaz mislim, da sta Gonžarjeva peč in Spodnji plot najtežji. Na Gonžarici sem prvič naletel na gumijaste amortizerje (podobni so tudi na najtežjih delih Julie na Visoki Kanin).

Po mojem mnenju je ferata težavnosti C z enim mestom C/D: https://bojanambrozic.com/2018/05/12/ferata-v-bohinju/

Ste se toliko preklali, da je bilo treba iti danes pogledat.

Dvema kratkima, kak meter dolgima deloma, kjer se moraš krepkeje potegniti gor, bi jaz kar dal D. Kake dvem trem delom bi še dal C/D, ostalo pa potem res ni težje od C. Če torej zanemarimo tista kratka D-ja (kar se ponavadi pri tako kratkih detajlih naredi) je potem ocena C/D.

Začetek je takoj razanten, potem se malo umiri in le redko doseže C, tik pred tehnično lahkim zaključnim grebenom pa ferata še bolj pokaže zobe kot na začetku.

In tako zabavnega spusta s ferate pa še ne. Že spust po vrvi in jeklenici je kar cool potem pa še veselo po melišču, ki @BojanA pa res ni zoprno. Če pravilno izbereš ruto, se po njem lahko veselo pridrsaš skoraj do pristopne poti.

Ta težji del je v zgornji polovici,previsna diagonalna prečnica,so pa potem z logistiko težave,če greš do vrha.

blazek33, a lahko opises nadaljevanje do vrha (do 1400m?).. zgleda, da vecina obstane na polovici.. torej kako od gozda, kjer se ljudje obrnejo v dolino, naprej?

Vceraj sva s kolegom raziskala tole ferato do vrha. Potrebno je pohvaliti zamisel in trasiranje, izvedba pa šepa v detajlih. Samo pritrjevanje jeklenice ni problematično, tudi ne njen majhen premer. Tudi na ekstremno majhne rdeče pike (3cm!) in skoraj mikroskopske puščice (5 cm) se navadiš. Večji varnostni problem so tisti tanki kovinski deli, kjer so želeli jeklenico dvigniti. A najbolj od vsega je moteča bohinjska "šparovnost" - v drugem delu so namreč namesto nove jeklenice uporabili staro zašmirano jeklenico, očitno je ostala od neke tovorne žičnice ali kaj podobnega. Potem imaš celo turo (s kompliciranim povratkom!) ves čas roke od šmira, in to neodvisno od tega, ali si uporabljal rokavice ali ne... Groza!

Če torej spregledamo naštete moteče detajle, je tale tura fenomenalna. Od jezera do vrha Pršivca je skoraj 1250 m, od tega je višinskih metrov po športni ferati (nikjer seveda ni klinov in skob) verjetno več kot 450 m, ki jih obogatite še z dodatnimi 300 m pravih gorniških prehodov (razi, police, strm gozd in druge oblike raznega pečevja). Rdeče pike so ali tako majhne, da jih vidiš, šele ko si pri njih, ali pa jih ni, tako da uživaš v lastnem odkrivanju prehodov...

Težavnost spodnjega dela je večinoma B, razen delov, ki sem jih označil na skici - tam so ocene v spodnjem delu okoli C, morda en detajl C/D.
Težavnost prehoda je morda tu in tam I, če si zelo neroden pa I/II.
Težavnost zgornjega dela je na začetku C (med travami seveda A/B), prvi previs zagotovo D, prehod do najtežjega dela A/B, potem pa raz C, prehod po navpični (morda rahlo previsni) plošči v levo vsaj D, takoj za njim pa previs D/E. Za njim še zajeda C, od nje polica pod previsnim delom stene A/B, nato strme travnate vesine A/B do izhoda v obliki poševne grede v desno pod zgornjim delom stene.

V gozdu se od izstopa držite desno (levo je podrto drevje), ko se gozd poleže pridete na pot Vogar-Pršivec. Tam sta dve komplicirani možnosti povratka: Vogar - Stara Fužina - ob jezeru do avta; ali čez Pršivec (ali direktno) do pl.Viševnik, od nje dol do Črnega jezera in čez Komarčo do Savice in nazaj do avta.

Vse skupaj naredi tale Ožarjeni kamen izjemno turo. Višina velikih poti, npr. Hanzove poti na Prisojnik; težavnost nekaterih detajlov v spodnjem delu primerljiva s težjo športno ferato Grančišče , v zgornjem delu pa z najtežjimi deli ferate v Železni kapli. Pogledi na jezero fantastični. Težave poleti so zagotovo kače, spomladi je zgoraj še sneg; jeseni pa je tole fenomenalna tura.

Na celotnem južnem pobočju Pršivca je, razen pozimi, zelo veliko klopov.

še dobro torej, da je bila zima pred vrati

Nisem vedel, da je še drugi del ferate višje gor.

tudi jaz ne, dokler nisem prebral posta na tem forumu (blazek33)

sicer je pa res zgornji del bistveno tezji