LidijaJesih - Zadnja sporočila

Glede na odmaknjenost ni čudno, da na forumu ni nobene objave. Res ni blizu, čisto na koncu Črne gore se nahajajo Prokletije, na meji s Kosovim in Albanijo, slabo znane, malo obiskane, a prelepe gore. Čeprav so se najvišje ves čas skrivale v oblakih in meglah in nas naganjale v dolino, so se zapisale v delček duše. Divjaki z višinami nad 2000m, z najvišjim vrhom Črne Gore, Zla Kolata (Zlobni pašniki nekako v prevodu) 2534m. Imena vrhov, ki se začenjajo z Maja (vrh, npr. Maja Jezerce, najvišji v Prokletijah), skrivnostna imena dolin: Ropojana, Valbona, stotine gorskih očesc, kot pravijo jezerom, prijazni ljudje in vodnik, navdušenec nad vsem, kar se tu dogaja. Nastanjeni smo bili v mestu Plav ob Plavskem jezeru, odlično izhodišče za okoliške ture. Zlezli smo na Popadijo in Talijanko, dva sosednja travnata dvatisočaka, se povzpeli na Hridski krš (2340m)mimo Hridskega jezera (nad 2000), na Zla Kolata pa nas vreme ni spustilo. Poti so dobro označene, izhodišča pa Plav, Gusinje in Vusanje. Mimogrede smo izvedeli še za najlepši balkanski treking imenovan Peaks of the Balkan. Zemljevid je doma, zagotovo so to kraji, kamor se želim še vrniti.

Ko sem zasledila Banjšice v programu PD Medvode sem ugotovila, da sem pri zemljepisu tisti dan manjkala, pa pri še kakšnem drugem predmetu tudi. Res pa je, da celo striček Google na to temo ni nič čvekav. Tako je bilo treba s planinci (35 nas je bilo)gledat. Če vam imena Lohke, Sleme, Kuk, Zgorelec, Veternik, Podlešče, Lužarji... kaj pomenijo, potem ste tu bodisi bili, ali pa ste tam doma. Druge ni. Skrili so tele Banjšice nekam za Trnovsko planoto in pod Sveto goro nad Novo gorico. Planotast svet, gori doli skoraj 14 kilometrov (pa še 6 smo jih zavrnili).Priznam, brez PD nikoli ne bi bila tu. Kdor bo želel sem, mora skozi Novo Gorico proti Solkanu, tam zaviti za smerokazi proti Sv. Gori, nato pa slediti oznakam Banjšice. Takoj za rumeno tablo Banjšice je znak Lohke, levo pa parkirišče. Tu pravokotno v breg do prvega kolovoza in nato v levo. Pa veliko uspehov z iskanjem markacij. Pot je sicer markirana, zahteva pa malo občutka, ker so markacije redke (več je lesenih tablic z imeni vrhov).

Carja, ampak res!

Kopno vse.

Ne. Tudi potok je bil suh, a to je prehodna sušna težava.

Takoj v pozi za prepir? Kaj je bilo drugače? Pot na Ponco vsako leto večkrat pregledana, popravljena in nikoli zasuta z drevjem; Varovala, tudi do Velike Ponce pokonci in ne v ležečem stanju. Dom v Tamarju odprt pred 8 uro. Kar se pa spanja v kočah tiče, vsako leto vsaj enkrat prespim v kakšni in ni povsod nemira do dveh zjutraj, pijančevanja in slabega spanca. Morda je treba kakšno kočo res spustit, če se da, sicer pa se s splošnimi trditvami dela krivica vsem tistim, ki se trudijo.

Dokler je bil Dom v Tamarju in planinska pot na Ponco v upravljanju PD Medvode, je bilo oboje zgledno urejeno. Denacionalizacija pa je naredila, kar je.

Dokler je bil Dom v Tamarju in planinska pot na Ponco v upravljanju PD Medvode, je bilo oboje zgledno urejeno. Denacionalizacija pa je naredila, kar je.

Del škode je že saniran, en del nad Šijo pa je še podrtija. Treba je čez njo (par dreves), pot iščite v levo stran. Ni pa še dovolj shojeno, da bi bilo očitno.Drugih posebnosti ni, tista podrta grapa še vedno zahteva pozornost. Pa strmo je vsako leto bolj...

Na fb je objava o najdenem aparatu Sony pod Vajnežem, telefon pa: 070/388 300
lp

Pogled s sosednjega Monticella, če kaj pomaga, dva dni nazaj.

Ime poti s slike 2 (predzadnja objava) se je spremenilo.Sedaj je Sentiero "Palis d'Arint", Tablica je drugačna, poti tu okoli pa še kar lepe.

Prenočišče s planinsko izkaznico je 10€ (pogledala danes).

Super! Nam so se pa letos Prokletije odkupile z 10 dnevi sonca v Albaniji. Tudi vredno vsakega koraka in spet vodnik, ki je vodil s srcem.

Šmihelovec, Zagorelc je na drugi strani. Se mi zdi.

Pot je prehodna brez težav.

Je kdo hodil čez Kuklarje? Zanima me prehodnost. Lepe dneve v hribih.