PV - Zadnja sporočila

Danes štart iz Preddvora čez Sv. Jakoba. Najprej na Potoško goro, pol naprej na Javorov vrh in naprej po grebenu na sedlo med JV in Cjanovco. Ta pot je že bla prehojena, tko da sem le sledil stopinje. Ker tam vidim, da je zelo pred kratkim (mogoče je bil to celo eden od današnjih jadralnih padalcev, ki jih je blo kar nekaj v luftu) nekdo šel gor na Cjanovco, se odločim, da grem po sledi, dokler bo pač šlo. Razmere so bile precej zimske že kmalu od Jakoba naprej, od prej omenjenega sedla gor pa se mi je mestoma udiralo do riti. Je pa kar nekako šlo in sem tisto udiranje jemal bolj kot hec, precej višje gor je pa to postalo že preveč nadležno, saj sem se z vsakim korakom pogreznil do j..c . Sneg je bil vse bolj gnil in plundrast, zato sem se, kljub temu, da sem bil le še dobrih 100 višincev od vrha, odločil za obrat. Sej ne vem, a zaradi ker se mi ni dalo več prenašat stalnega udiranja, al pa zarad previdnosti zaradi morebitnih plazov... Skratka, Cjanovca ne bo nikamor ušla...

Od sedla med Cjanovco in JV pa ni bilo nobenih sledi direktno proti Jakobu in sem moral gazit skoraj pol poti... Dober kondicijski trening .

Drugač pa odličen dan z vrhunskimi razgledi.

Štartala sva zgodaj v nedeljo iz Krnice. Mimo koče naprej čez Kriško steno (razmere: pot je odlično označena, vzpon čez steno je zelo lepo speljan, na nekaterih mestih nekaj grušča, tako da je čelada kar obvezna, samovarovanje pa.... subjektivna stvar. Midva ga nisva uporabljala).

Na vrhu stene levo dol v smeri Škrlatice do Rdeče škrbine. Od tam na Dolkovo špico, nato pa po isti poti nazaj do vrha Kriške stene (Razmere: pot je do odcepa za bivak dobro označena, naprej pa je markacij bolj malo in še tiste so precej obledele. Je pa kar nekaj možicev, ki orientacijo zelo olajšajo. Po začetnem spustu sledi uživaški sprehod skoraj po ravnem do melišča, ki pa je za gor precej zoprno, za sestop pa super ).

Še skok na Križ (Razmere: sprehod z dvema zajlama in prehodom, ki ni za debele ) in preko Bovških vratic do Pogačnikovega doma (PD), kjer sva prespala (Razmere: uživaški sprehod).

Naslednji dan malo dalj poleživa in jo šele sredi dopoldneva mahneva proti Dovškim vratom in od tam na Stenar (Razmere: pot zelo dobro označena, del do vrat preko Kriških podov sprehod, nato kratek vzpon po melišču, ki pa je kar znosno in končni vzpon po skalnatem, vendar ne strmem vršnem pobočju. Skratka, nič problematičnega).

Sledil je sestop nazaj do Dovških vrat in od tam vzpon na Bovški gamsovec (Razmere: pot je dobro označena, nekje v srednjem delu je del kar izpostavljen, vendar za tiste najbolj previdne je tam ves čas zajla). Spet sestop nazaj do vrat, od tam pa v smeri PD.

Označeno pot sva kmalu zapustila in se usmerila levo proti melišču pod Gamsovcem in Pihavcem, kjer sva se priključila označeni poti od PD. Od tod navzgor po melišču in potem z nekaj plezanja na Pihavec (Razmere: odcep z označene poti proti PD je slabo viden, je pa po cca 200 m od Dovških vrat. Nato je pot s pomočjo nekaj možicev kar dobro sledljiva, ko pa pridemo na melišče, pa sploh ni več problema. Svoja zgodba pa je vzpon po melišču do začetka plezanja na Pihavec. Strmo, strmo, strmo in šodrasto, šodrasto, šodrasto... . Ampak se ga preživi.... Sledi nekaj strmega, tudi navpičnega plezanja, vendar varovala in markacije o.k. Je pa tu obvezna čelada, saj je del nad prvim plezalnim vzponom nemogoče prehoditi, da ne bi spustili nazaj prav nobenega kamenčka ali kamna. Če bi bila gužva, je priporočljivo spodaj počakati, da zgoraj toliko napredujejo, da pridejo iz tega zoprnega dela poti. Zadnji del poti je nekoliko gruščnat, zato previdnost ni odveč.) . Do melišča sva sestopila po isti poti.

Že prej nama je padla v oči prej nenačrtovana Šplevta, zato sva se po melišču spustila kar navzdol do poti, ki preči melišče pod Pihavcem v smeri Šplevte. Ta pot ni označena, kot tudi ni označen vzpon na vrh Šplevte (Razmere: pot, ki preči melišče pod Pihavcem je v nekaterih delih dobro vidna z vseh strani, tako da je spust po melišču do nje lahko izbrati. Plezalni del vzpona pa... Nimava ravno izkušenj s podobnimi variantami in mojo je bilo kar malo strah. Sicer je oprimkov kar precej, ti pa hitro ostane v roki kakšna skala... skratka... maksimalna previdnost in preudarnost, tako pri vzponu kot sestopu... saj bi bil zdrs oziroma padec verjetno usoden). Sestopila sva po približno isti poti in nato sprehod do PD, kjer sva še drugič prespala.

Tretji dan sva spet štartala zgodaj v smeri sedla Planja, s sedla najprej na Razor in nato na Planjo (Razmere: pod do sedla večji del po zoprnem drsečem melišču. Tudi markacij ni ravno veliko, zato priporočam vseskozi oprezanje za njim... res pa je, da glede na teren, kakšen korak s poti tudi ni velik problem, saj pot lahko hitro spet najdemo. S sedla na Razor tudi kar precej grušča na poti, vendar večinoma ni posebej strmo, tako da ni tako zelo utrudljivo. S sedla na Planjo pot lepo označena, potrebnega nekaj malega plezanja, ampak nič problematičnega).

Potem pa s sedla proti Prisanku in s Škrbine po Jubilejni poti na vrh (Razmere: pot je zelo dobro označena in varovana. Obvezna čelada, samovarovanje je "okusno" , o nujnosti samovarovanja pa ne bi... meni je to zelo subjektivna stvar). Sestopila sva po grebenski na Vršič (Razmere: zelo dobro označena pot po grebenu, na nekaterih mestih nekoliko izpostavljeno, vendar zelo dobro varovano... čelada naj še ostane na glavi, samovarovanje pa... odvisno od posameznika), od koder naju je v dolino, kjer sva na parkirišču pod 3. serpentino imela parkiran avto, odpeljal prijazen italijanski par z avtodomom.

Po treh dneh sedaj nekoliko utrujena, pa vseeno... kljub ne ravno idealnemu vremenu drugi in drugo polovico tretjega dneva... super tura!!!!

Priporočam ponovitev, če se še komu zdi zanimiva....

Pa še nekaj slik.

@ločanka hvala.

Bi kdo vedel kaj o razmerah v tem koncu?

Bili včeraj in kot pravi @garmont, je pot popolnoma kopna .

Enako je tudi na poti čez Škarjev rob, le da je zgornji del sestopa precej zoprno gruščnat.

@LidijaJesih hvala.

Torej, čez Žrelo je kopno. Kaj pa sestop čez Škarjev rob? Ve kdo?

Tudi mene zanima - še kaj snega na Hanzovi in sestopu po južni?

Če bi koga zanimalo - smo šli včeraj po Slovenski do Kranjske koče (mimogrede, včeraj je bila koča zaprta).

Tisto snežišče tik pred vstopom v steno se brez vseh težav preči brez zimske opreme. Ostalo na poti tudi vse ok.

@asdf hvala.

Tudi mene zanimajo razmere za to pot. Do Ledin in po plezalni na Babo. Sestopili bi pa v smeri proti Jezerskemu sedlu in nazaj na Ledine. Še kaj snega?

Sem po dolgem času vrgel oči v tole temo, pa ne vidim več nobene objave selfi kralja oz. prvega cep(il)ca na tem forumu.

Kdo kaj ve, je obupal nad svojim poslanstvom razsvetljiti vse, ki se ne strinjajo z njim in se je upokojil?

Čisto resno vprašanje gorečim (in žal tukaj tudi vse bolj nesramnim (zagorovnikom cepljenja)...

Sledi na koncu, najprej pa nekaj igre številk. Uradnih, s korona sledilnika in NIJZ, da ne bo kdo očital, da "operiram" s kar nekimi številkami.

Dejstva:

- v Sloveniji je polno cepljenih dobrih 777.000 oseb oz. 37% prebivalstva
- da se ne bo kdo obregnil v to, da pač mladoletni nimajo pravice odločati sami in zanje odločajo starši, za tole "študijo" uporabimo odstotek polne precepljenosti polnoletnega prebivalstva, ki znaša 44%
- uradno število prebolevnikov je cca 250.000

Špekulacija:

- nihče ne ve točno, koliko ljudi se je cepilo zaradi "statusa", koliko pa zaradi prepričanja, da je to dobro zaradi zdravstvenih razlogov. Od ljudi, ki jih poznam osebno in so se cepili, se jih je najmanj 80% cepilo izključno zaradi statusa. Pa, da ne bo kdo očital, da pač slučajno poznam le take vrste ljudi, pa recimo zelo "na sigurno", da je statusnih cepilcev le 50%, torej cca 388.000. Enako torej tistih, ki naj bi se cepili zaradi zdravstvenih razlogov.

- nihče ne ve točno, koliko prebolevnikov bi se cepilo, če ne bi zboleli. Pa spet recimo, da polovica. In, če nadalje uporabimo razmerje "statusnih" in "zdravstvenih" cepilcev 50/50, kot zgoraj, bi bilo slednih 125.000 EUR

Torej, 388.000 cepljenih, ker verjamejo, da je to za njih dobro zaradi zdravja in 125.000 potencialnih enako mislečih, je to 513.000 oseb oz. 29% vseh polnoletnih prebivalcev Slovenije.

Ker govorimo o osebah z volilno pravico, bi opredelitev za ali proti cepljenju lahko smatrali za neke vrste referendum, torej za 29% in velika večina, kar 71% proti. In kako izgleda trenutno zanimanje za cepljenje v Sloveniji, se izid referenduma še dolgo ne bo spremenil, če sploh.

Sedaj pa vprašanje, ki sem ga omenil na začetku Od kod si nekateri - naj uporabim enako besedo, kot jo je eden od njih enkrat v preteklosti zame - osebki od "referendumskih" poražencev, jemljejo pravico, da tukaj in še marsikje drugje, "zmagovalcem referenduma" solijo pamet in jih na najrazličnejše načine žalijo?

Kaj ni bistvo demokracije, da ima večina prav?

In, sicer je to žal verjetno brezupno, bi to sporočilo morala slišati in videti tudi naša in še marsikatera vlada po svetu.

Primož tako ali tako navdušenje nad svojimi uspehi izkazuje s svojimi nagravžnimi selfiji in ni dvoma , da v hribih nadvse uživa .

Bi se pa lahko reklo (pa se tega spomnim, ko je objavljal svoje prispevke še iz obdobja, ko je družina štela 4 člane in je kasneje prečrtal oz. se odrekel takrat 1/4 družine), da takrat 2/4, sedaj pa 2/5 družine po facah, kakšne delata na fotkah na katerih se selfi kralj tako "od srca" reži, nič kaj ne uživata

@VanSims:

SDS ni desna, ne skrajno desna stranka. Sedanji SDS je fašistična stranka.

Če bi za merjenje stopnje prfuknjenosti obstajala lestvica od 0 do 10 - kam bi se uvrstil 5, 6 glavnih protagonistov tele debate, ki to sploh ni oz. nikoli ni bila? No, za enga dobro vem, da bi bil na desetki

@JanezSeliškar: mogoče obrazložitev nasveta...