Večini ni problem plačat, dokler je cena normalna in za to dobiš nekaj v zameno. Npr. urejeno infrastrukturo, normalen parking, morda še kak WC na izhodišču, ali pa celo dobroimetje za v koči. To je ponekod v tujini stalnica
Problem je, ker so postale cene parkirnin oz. ramp oderuške, ponudba v zameno pa enaka (slaba ali nikakršna), obenem pa se pozimi še zapirajo vstopi v doline oz. ceste. Za nekoga, ki je pogosto v hribih in nima ravno bajnih dohodkov, se teh stroškov čez leto kar nabere
Za tujca, ki pride sem 1-2x letno, mu ob vseh stroških dopusta ni noben problem odkartati 20, 30, tudi 40 € za eno cesto. Ali pa uporabi javni prevoz, ki pa ga npr. v času turne smuke ni
Na koncu je rezultat nek usran butični parking turizem, katerega talci s(m)o predvsem lokalci in domači gostje. Marsikoga moti, da je postala praktično stalnica plačevanje parkirnine, če ravno ne greš v zabačeno vukojeb...