silvo1952 - Zadnja sporočila

Z Rudnega polja smo se preko Krucmanovih kont podali po cesti pod Mali Selišnik in nekoliko naprej pričeli vzpon po pobočjih gozda v smeri prehodov na Debeli vrh in Veliki Selišnik ter po strmih pobočjih pod vzhodno pobočje ter iz dolinice na južna pobočja in se povzpeli na vrh.
Smučali v smeri vzpona večinoma po ojuženem snegu.
V gozdu je sneg poln vejic, iglic in mahu in ga počasi pobira. Več na:
https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/veliki-seli%c5%a1nik

V ponedeljek sva se s s prijateljem zapeljala na Rudno polje in naredila smučarsko turo na Draški rob. Z nekaj sreče in iznajdljivosti sva na smučeh se povzpela po gozdu v dolinico med dolinama pod Kačjim robom in Malim Selišnikom in po izstopu iz doline hodila med vzpetinicami in dolinicami pod Draški rob. Povzpela sva se na rob, na Vrh Draškega roba tokrat zaradi vetra in golega pobočja nisva šla. Smučala sva po poti vzpona.
Več na: https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/dra%c5%a1ki-rob

Danes hoja na domači vrh. Zrak po dežju čist z lepimi razgledi, pot kot običajno prijetna. Srečal nekaj pohodnikov.

Prvi spomladanski dan sva izkoristila za obisk Pokljuke in verjetno zadnje smučanje od avta do avta. Toplo sonce hitro pobira sneg, na nekaterih delih so že kamni, danes pa so tam že kopnine. Preko planine Zajavornik sva se povzpela na planino Lipanca in nadaljevala hojo na smučeh na Spodnja Brda, se podala med kuclje, uživala na beli opojnosti in nadaljevala vzpon na vrh Brd.
Na vzponu srečala turnega smučarja, več pa pri smučanju z vrha. Na vrhu razgledi, ki jemljejo sapo. Razveselili sta naju kavki, s katerima sva podelila najine dobrote. Smučala sva v smeri vzpona, se izogibala skalam in kamenju in se vrnila na izhodišče srečajoč pohodnike kot smučarje. Žal se bodo snežne razmere v naslednjih dneh poslabšale, prihaja deževje...

Ali kdo kaj ve glede razmer na cesti od Pristave do Križovca?

V mrzlem sončnem jutru sem se povzpel na Debni vrh. Številne ptice so našle svoj raj na poplavljenih travnikih. Kolovozi in steze so normalno prehodni, le na nekaterih mestih je blato. Razgledi izpod daljnovoda ekratni, s stolpa pa okrnjeni zaradi visokega drevja.

Izkoristili smo lepo vremensko napoved in stopili na smuči na Rudnem polju, nadaljevali hojo po gozdnih cestah, se povzpeli po pobočju med zasneženimi smrekami in macesni na vrh Mrežc. Odsmučali smo pod Razor na pobočje Debelega vrha, kamor smo se povzpeli in nato odsmučali nazaj v dolino ter turo končali na Rudnem polju, kjer smo sestopili s smuči. Sonce pridno pobira sneg in kmalu bo treba nositi smuči...

Pred letom sem zapisal, da zima ni radodarna s snegom. Letošnja še manj, a na srečo se najde še dovolj snega za nekaj zavojev. Na smučišču Viševnik sneg hitro pobira in je poln kopnin, grapa do Zlatih voda nudi nekaj več snega, ki ga je z višino še nekoliko več a ne dovolj, da bi ruševje bilo pod snegom. Rama Viševnika in Srenjski preval sta imela veliko smučarskih navdušencev, midva pa sva potegnila gaz na Vrh Draškega roba in odsmučala po poti vzpona. Žal pa se ne da popolnoma izogniti praskam na smučeh.

PZS sloni na preteklosti in izgublja ugled. Za svoje člane naredi bore malo. Vprašajmo se, v čigavi lasti so označene planinske poti. Organizacija ni kos sedanjosti. O prostem dostopu do poti pa je že davno izgubljena bitka, če je ta sploh kdaj bila. Bo treba namesto plačila članarine denar nameniti plačilu cestnine. Ko ne bo več tako številnega članstva, tudi denarja za plače PZS ne bo in morda se bo nato kaj spremenilo.

Včeraj smučanje z Male in Velike Mojstrovke. Snega ni ravno v izobilju, a dovolj, da je možno odsmučati v celoti, z Male Mojstrovke sicer pričetek pod vrhom, z Velike s samega vrha. Poleg smuči smo uporabili dereze in cepin pri vzponu na Grebenec. Na Vršiču malo prostora za parkiranje.

Danes ni bilo veliko obiskovalcev na planoti. Vzrok: mrzel zimski veter. Zimsko idilo je popestrilo sonce, ivje in meglice. Običajne poti so delno poledenele in zato je priporočljiva hoja po sicer pomrzjenem snegu izven poti. Kot plaz se vrste vsakodnevne podražitve in tudi za parkiranje je potrebno odšteti dva eura več kot lani...

Malce sarkazma: Bravo naši (vsi lokalni šerifi)! Manjka le še "zakon", po katerem bo na vseh lokalnih cestah dobrodošla le še "tuja gospoda".

In pogled v preteklost: Ko sem pred leti dejal, da kmalu ne bomo več dobrodošli (planinci), so se mi smejali. Kaj pa danes?

In jutri: Morda se najde kdo, ki bo prepovedal tudi hojo po hribih in dolinah, kdo ve?

Po zmagi Nike Prevc sem se povzpel na domači hrib. Kolovozi in stezice mokre in blatne, sem ter tja tudi spolzke. Srečal le nekaj pohodnikov. Na zgornjem pobočju sem stopil na novejši kolovoz, kjer pa so že vidni sledovi erozije in robovi počasi popuščajo in se rušijo. Na in ob ribniku labodi in race.

To je žalostna zgodba, ki kaže odnos obiskovalcev in lastnikov do prelepega konca naše domovine. Kopanje in smetenje bi morali prepovedati in kaznovati, v dolini in planoti urediti kanalizacijo in še kaj bi se našlo, mar ne?

Omejitev vožnje za obiskovalce je vedno več. Kje je možno parkirati avto v Dovjah ali pa je to prepuščeno posamezniku, ki naj se znajde kot ve in zna?

Pred tednom dni smučanje po zaprtem smučišču, to soboto pa v Krnico in na Prestreljenikovo okno.
Dve uri vožnje do sedla Na Žlebeh, potem pa z nihalkama do Prevale. Najprej smo odsmučali dolino Krnice do mesta, kjer je bilo preveč kamenja in skal. Sneg odličen, trd, ponekod malce poledenel in sem ter tja nekaj skorje. Vrnitev na Prevalo kar dolga, potem pa še hoja v nepretrgani koloni na sedlo Škrbina pod Prestreljenikom. Po kratkem smučanju ponovno kože na smuči in vzpon pod Prestreljenikovo okno. Na obeh straneh okna ni snega. Smučanje v Graben odlično a previdnost ni odveč. Spodaj ponovno kože na smuči in hoja na sedlo. Odsmučali smo v senco. Iz konte do Gilbertija nosili smuči in za konec smučanje vse do izhodišča.

Snega je bore malo in zadnje sneženje nas je napotilo na sedlo Na Žlebeh, od koder smo se z nihalko popeljali nad Prevalo. Naprej pa v stilu turnega smučanja najprej hoja na smučeh v senci gora do sedla pod Prestreljenikom, kjer nas je pogrelo sonce. Po odmoru smo odsmučali do D postaje. Bife ne obratuje. Nadaljevali smuko po pobočjih nekdanjega smučišča in uživali kar se je dalo. Kolikor smo se spustili, toliko smo nato hodili nazaj do Škrbine pod Prestreljenikom in odsmučali po trdem in tudi poledenelem snegu po senci vse do izhodišča. Tako smo bili na Kaninu kar nekaj mesecev prej kot običajno.