Klemen Purkart - Zadnja sporočila

Vik, te popravljam: Zgornji steber s Šijo Brane ... imaš pa prav, vse bo ostalo na istem mestu
Nekaj vtisov še na mojem blogu.

Priporočam! Redka so leta, ko je vse zmrznjeno ...

Zaradi malo slabšega vremena tokrat nisva zatavala v visokogorje, glede na napoved naju bo le-to še malo počakalo. Raje smo (tokrat sva bila v ženski družbi - in ja končno vsaj podobna ljudem!) se zapeljali v Pekel pri Borovnici ... kljub malo slabšim razmeram smo se lepo pridrsali do parkirišča, ki je bil ob našem prihodu še prazen. Po letni pešpoti smo krenili navzgor mimo prvega slapiča (vsi so označeni s tablami), ki ni za plezat in po cca. 30m prišli do drugega slapu - tu se je začelo naše današnje plezanje. Slap lepo zamrznjen, led pa ravno prav trd ... brez špricanja in prebijanja. Te razmere so se držale skozi vseh 5 slapov in prav tako vmes v grapi. Led v grapi se je začel predirati tik pred zadnjim slapom, pa še to ni bilo omembe vredno. Res lep je četrti slap, ki je za prste oblizat ... ne preveč težek, ne pa tudi prelahek. Na vrhu je za varovanje že zabit klin in napeljana pomožna vrvica.

V dobri uri oblezli vse slape nato pa po letni poti - drsalnici (malo snega, veliko listja in korenin) previdno oddrsali v dolino na toplo. Ob povratku srečali še več skupin, katere so se ta dan "spopadale" s peklenščkom

Roka roko umije ... nama je bilo vseeno lažje ker sva bila dva in sva se lahko menjavala v gazi. Čeprav roko na srce je levji delež opravil Jure a.k.a. ratrak

Danes, kot že napisano zgoraj, bila na Jalovcu. Ob 4:00 uri zjutraj naju na parkirišču spodbudi -10°C, zato malo hitreje stopiva, mimo doma v Tamarju sva zakoračila slabih 40 minut kasneje. Višje pod Ozebnikom je že bil viden odsev čelke, ki je počasi napredoval proti vstopu. Ko stopiva iz gozda naju preseneti sneg, katerega si osebno nisva želela: kombinacija ledenih plošč, napihanega snega, škripavčka,... itd., po večini pa sneg, ki se je prediral tudi do kolen. To srečujeva vse do vrha.

Vse do vstopa v Ozebnik slediva stopinjam predhodnika, kateremu sva zelo hvaležna, od vstopa naprej pa sama vlečeva gaz. Tu se mrazu pridruži še močan veter, ki dodatno niža temperaturo. Vetru se lahko zahvaliva tudi za zapihano gaz. Ob izstopu iz Ozebnika naju prvič obsije sonce in razpoloženje se še izboljša, ko se pred nama odprejo res lepi in čisti razgledi. Zimski pristop čez kamin res še ni primeren, snega niti za vzorec, zato gaz obnoviva na območju letne poti. Tu naj omenim malo težavnejši del (pri jeklenicah, katere trenutno gledajo ven), ki je bil poledenel s tanko lastjo ledu. Sam pristop po grebenu je res eden izmed lepših, sama gaz pa je lepo speljana z samo enim malo težjim prečenjem.

Na vrhu pa sva bila nagrajena z razgledi daleč na okoli. Začuda je na vrhu manj pihalo kot spodaj in lahko sva si privoščila malo daljše uživanje. Skratka, da uporabim Jure-tovo izjavo: Superlativi v vseh pogledih. Jalovec je res eden in edini! Še časovno: 6 ur do vrha izpred planiške velikanke (z vsemi pavzami in uživancijami), sestop 3,5 ure.

Niti ga ne branim, sem samo pokomentiral ... če dobro pomislim je res prasica, ja

Sem se mogel prav prijaviti na portal, da bom tole komentiral. Z Jure-tom (Mali Gobar) opraviva veliko vzponov in tur skupaj. Mislim ... oziroma vem, da ni oseba, ki bi letala brezglavo in se zaletavala za vsako ceno. Z njim grem brez pomislekov vsepovsod in mu zaupam ... ima pa mejo, tako kot jo imam tudi sam, in res se nama ni težko obrniti. Vsak vzpon je svoja zgodba in škoda je, da bi se roman prehitro končal. Če je bil na vrhu, potem je bilo varno (varno pa je relativno).

Aja, Jure jaz sem pa že mislil, da sem tisti "prasec", ki hodi s tabo v gore jaz!?