Tirska himna,posvečena vsem ljubiteljem tega koščka naše domovine.
NA ZADNJO PLANINO
Na Teru, nad Ljubnim, Zadnja planina leži,
tja gor vodi mnogo poti, a meni le ena najlepša se zdi.
Na Zadnjo planino, čez tirske peči, kjer orel gnezdi,
spomladi v pečeh avrikelj cveti.
V soncu se sveti rumeni Bronac, pa Kašmanca, Travnatnca,
globoko v dolini še Gračanca spi, a nad nami je modro nebo.
Na Zadnjo planino, čez tirske peči,
čez tirske peči so gamsje poti.
Nekoč tudi tebe, predraga, zraven bom vzel, da na vrhu te bom objel,
če pa kje preveč bo strmo, podal ti bom svojo roko.
Na Zadnjo planino, čez tirske peči, so skrite poti,
pri Treh plotih se srečamo vsi.
Z Rečice, z Mozirja in Ljubniga smo, tu zgoraj se zbrali, nam je lepo.
Na vrhu je res prekrasen razgled,- Ojstrica, Rogatec in Rinke tam zad,
tu našel sem svoj zaklad.
Na Zadnjo planino, čez tirske peči, so strme poti.
Na vrhu zdaj za en liter bom dal, da z vami bom praznoval.
Planinci, pastirji in lovci smo mi, tu zgoraj ni nobenih skrbi.
Živina se pase, zvonec doni, mi pa zapojemo si.
Na Zadnjo planino, čez tirske peči, priplezamo mi.
Ko pa zvečer na planino legel bo mrak, v svojo dolino podal se bo vsak,
v srcu nosil bom planine žar, da lepši bo vsak novi dan.
Na Zadnjo planino, čez tirske peči,kjer orel gnezdi,
spomladi v pečeh avrikelj cveti.