A-Zaslap - Zadnja sporočila

Becar, moj komentar ni bil namenjen tebi, sem rekel da se nimam namena pregovarjati. Pojasnim ostalim bralcem, ki morda na prvi pogled dobijo napačno predstavo o argumentu - povsem pričakovano je, da delež cepljenih med bolniki narašča in naposled preseže delež necepljenih. Torej nam to, da je morda 50% ljudi v neki bolnici cepljenih, ne pove prav ničesar (še posebej, če so to tvoji "necenzurirani podatki").

Jaz sem se cepil, tako kot že 100x prej. Izkoristim priložnost za cepljenje, tako kot koristim zdravniške storitve, uporabljam zdravila, če je to potrebno, skrbim za svoje zdravje tudi na druge načine. Nič takega, življene gre dalje, ne vem zakaj bi delali tak kraval. Dobro vemo, da niso cepiva noben bavbav, saj je cepljenih že milijon Slovencev, gotovo kakšnega poznate. Raznih zgodbic je veliko, a v resnici cepljeni ljudje prav normalno živimo, le da ne trobimo na ves glas po spletu. Če koga zanima kaj glede cepljenja, postopka in posledic, mi lahko piše in mu pojasnim, kako izgleda v praksi

Glede stranskih učinkov zdravil pa tole:

• otekanje ali krvavitev v ozadju oči
• nenormalen srčni ritem
• odpoved dihal
• akutno nabiranje tekočine v pljučih
• akutna zožitev dihalnih poti
• nenormalno malo kisika v krvi
• oteženo dihanje v ležečem položaju
• okvara jeter
• odpoved ledvic
• okvara pri razvoju pljuč otroka v maternici
• nenormalen razvoj ledvic otroka v maternici

To so nekateri možni stranski učinki enega izmed dokaj priljubljenih zdravil, ki se redno uporablja v medicini. Senzacionalistično navajanje grozljivih stranskih učinkov brez konteksta ni tu nikakršen argument.

Razumljivo, da je vedno večji odstotek bolnikov cepljenih, saj je tudi vedno več ljudi cepljenih. Če bi cepili 100% populacije, bi bili vsi bolniki cepljeni. Poanta je le v tem, da je bolnikov seveda veliko manj, delež se tu za brez veze izpostavlja.

Če bi cepili 90 od 100 ljudi, bi recimo zbolelo tistih 10 necepljenih in kakšnih 10 cepljenih - razmerje bolnih 50/50, a povsem očitno je, da cepivo v tem primeru dobro funkcionira. Izmišljen primer za ponazoritev logike, ne gre za točne številke.

Nimam interesa za pregovarjanje, samo povedati želim, da je matematika tu povsem enostavna, a se narobe interpretira. To, da je vedno več bolnikov cepljenih, je povsem logično in pričakovano. Enako bi bilo, tudi če sploh ne bi šlo za cepiva ampak kakšno drugo stvar.

Pot od Kuhinje do Planice je normalno prehodna. Čez zimo jo je ponekod malo odneslo, tako da je nekoliko bolj dotrajana, a brez težav prehodna. Bili so neki veliki načrti da bi tudi pot obnovili, česar pa letos ne gre pričakovati. Kakorkoli, zdaj ni ne zapore ne obvestila in ne kakšnih posebnih ovir.

Da se, je pa verjetno precej sitno na kolesu. Nad Leskovco je teren precej razgiban, ozka pot z ostrimi ovinki in mnogimi koreninami, višje gor pa dva ozka prehoda in če se ne motim tudi nekaj stopnic. Če paziš in greš počasi ter ti ni problem vsake toliko stopiti s kolesa boš prišel čez, kakšnega užitka v vožnji pa verjetno ne bo.

Tudi pešci so promet, takšnega sem mislil. Kolikor spremljam ljudje dosti hodijo med Kuhinjo in Drežnico, tam je pot lepo urejena, medtem ko se verjetno redko kdo poda v Ladra. Pot miru naredi tam dokaj brezvezen ovinek, gotovo je veliko bolj priljubljena alternativa čez Drežnico in Kobarid. Sta pa obe uradni varianti, tudi za potrebe te teme prideta v poštev obe. Po mojem je drežniška lepša in bolje urejena ter bolj priročna za večino obiskovalcev, čeprav daljša. Za to, kar sprašuje Marx, pa vsekakor pride v poštev tudi Ladrska.

Seveda, sem pozabil da tudi tisto obstaja. Verjetno mora biti tudi kolikor toliko dobro urejeno, čeprav vprašanje koliko prometa je dejansko tam čez.

Nima smisla parikirati v Ladrah, razen če splaniraš vzpon raje preko Kuhinje. Kobarid je na 235 m in ponuja prav tako 2000 m vzpona, pešačenje do Drežnice pa je bistveno lažje. Po odcepu za Drežnico je parkirišče, od tam greš po pešpoti za slap Kozjak in nadaljuješ proti Magozdu, prideš v vas in greš po cesti za Drežnico. Cesta Kobarid - Drežnica je sicer kak km krajša, a vsekakor ni tako prijetna za peš.

Verjetno si gledal kje podatek za lansko leto. Letos so odprli že konec junija, je odprto normalno.

Samo zato, ker pot ni v posebej slabem stanju, jo še ne moremo kar ignorirati. In tudi to, da so druge poti še slabše, ne pomeni, da tej ne bi smeli posvečati pozornosti. Idealno bi bilo, da bi bile vse poti vrhunsko urejene - pri vsaki, kjer lahko kaj naredimo, se to splača narediti.

Birokrati, ki iščejo normative in kažejo s prsti na vse druge strani, pa so v veliki meri odgovorni za to, da je stanje takšno, kot je - morda ni posebej slabo, lahko pa bi bilo veliko boljše. Nenazadnje tudi kakšna smrtna žrtev manj, kar je vredno vsakega vložka.

Helikopter je že letel, vsaj deloma je zavetišče založeno. Problem je bolj v popravilih rezervarja za vodo in nadgradnji električnega sistema, kar verjetno ne bo opravljeno kar z danes na jutri. Druga zadeva pa je oskrbniška ekipa, ki je prav tako vprašljiva. Trenutno lahko upamo le na to, da bodo člani PD NG sami prevzeli upravljanje zavetišča vsaj čez vikende. To bi šlo že v trenutnih razmerah, samo ljudi in voljo je treba najti.
Pretekli vikend + praznik sem pričakoval odprto zavetišče, a ni bilo nikogar. Sobota je bila zelo obiskana, v nedeljo in ponedeljek je bilo vreme sicer zanič, a tudi v nedeljo je recimo v zimski sobi prenočila skupina američanov, ki so računali na odprtost koče.
Lani so bili resda zapleti od začetka, a letos kaže da bo še mnogo slabše, žal.

Ja, najbolje je pa še sekstant in astrolab s seboj vleči. "Analogni" pripomočki trpijo za precej podobnimi pomanjkljivostmi, kot jih očitate digitalnim. Nenazadnje ti lahko tudi zemljevid v grapo odpihne, ali pa ga založiš oz. pozabiš med odmorom za malico. Lahko se strga, zmoči, obrabi ... Telefoni ne crkujejo kar vsak dan, ni se jih treba bati.

Jaz uporabljam primarno telefon, kak zemljevid le izjemoma za vsak slučaj.

Nekaj zaplat snega sicer še je na severni strani Batognice in na tisti strani pod Vrhom nad Peski. Nič pretiranega, a vseeno dovolj da se zmočiš, če imaš kakšne poletne opanke.

Sinhronizacija preko Movescount aplikacije spravlja v obup praktično vse uporabnike Suunto ur. Najprej traja celo večnost, da se ura sploh poveže, nato pa se še nekaj minut sinhronizira. Če potem preko aplikacije spreminjaš nastavitve ure, se hitro zgodi, da se povezava po naključju prekine in moraš spet skozi celo kalvarijo od začetka. Bog ne daj da se ti vmes telefon zaklene ali preklopiš na drugo aplikacijo.

Je pa to ena izmed redkih pripomb, ki jih imam sam pri uporabi Suunto Ambit3 Vertical. Seveda, avtonomija baterije je pričakovano nekoliko nižja od navedb, ki izhajajo iz idealnih okoliščin - namesto 10 ur meni zdrži kakšnih 8, 9. Ampak s pravimi nastavitvami lahko spraviš avtonomijo tudi na 200 ur, konec koncev večinoma ni tako pomembno, da se ti GPS pozicija zabeleži prav vsako sekundo.

Zelo sem zadovoljen z natančnostjo GPS navigacije, večkrat se je že zgodilo, da me je samo ura vodila po neznanih poteh in sem se super znašel. Tudi višinomer je kolikor toliko zanesljiv, v mojem primeru večinoma na cca 15m razlike. Možno ga je seveda umeriti in prilagoditi. Merilca utripa ne morem oceniti, ker nimam s čim primerjati - kaže konkretno več kot Fitbit, nisem pa se nikoli preveč poglabljal v natančnost enega in drugega.

Na koncu je najbolj važno to, za kaj uro potrebuješ. Za kakšna športna udejstvovanja so te ure odlična naložba, saj imaš dobesedno na dlani vse mogoče informacije. GPS navigacija je tudi vredna svoje cene, če se rad potikaš po manj znanih poteh. Suunto Ambit3 Vertical ima tudi pregled višinskega profila, če imaš naloženo pot ti na grafu lepo kaže, koliko si že dal skozi in kaj te še čaka.

Skratka, s samo uro sem zelo zadovoljen. Izjema je Movescount aplikacija, ki pa vseeno deluje dovolj dobro, če si potrpežljiv.