sigmund - Zadnja sporočila

Iz Bohinjske Bistrice skozi Korita v Jereko in desno v smeri Pokljuke. V Koprivniku naravnost, skozi Gorjuše do vrha vzpona. Ko se nekoliko izravna, je odcep desno proti Belski planini, mimo planine naprej po makadamu, nato pa desno na kolovoz proti Galetovcu. Kratek vzpon, potem pa prvo odpiranje električnega pastirja na spustu, pa še eno, pa še ne vem koliko. Za vzpon na vrh Galetovca je potrebno kolo ali pustiti ob kakšni smreki ali pa ga nesti na vrh cca 10-15 minut. Spust nazaj do kolesa, potem pa naprej po kolovozu in zopet odpiranje in zapiranje električnega pastirja N-krat. Po strmem kolovozu spust do makadamske ceste, čez cesto na travnat kolovoz - markirana pot - in po njem čez planino Za jamo do makadamske ceste, levo nato spust po cesti v Obrne. Vrnitev v Bohinjsko Bistrico nekaj kilometrov po glavni cesti skozi Sotesko, nato pa pred mostom čez Savo Bohinjko levo na makadamsko pot, ki se nadaljuje v kolovoz in po njem mimo slapu Grmečica v Bohinjsko Bistrico.

Nekateri ukrepi so pa kljub vsemu dobri. Pogoj uveljavljanja PCT si lahko interpretiramo tudi kot koristen ukrep za necepljene - preprečuje neceplejnim, da bi obiskovali prostore, kjer je možnost prenosa okužbe nenadzorovana: gostilne, prenočišča, hoteli, prostori za koncerte, mogoče tudi fakultete, ipd, skratka vsi prostori, kjer je nujno PCT potrdilo. V te prostore imajo vstop cepljeni, ki pa še vedno lahko prenašajo virus in to čist regulatorno, cepljenim je to dovoljeno. In zaradi tega je odločitev odgovornega odraslega človeka, ki se zaveda sebe in tega, da je za svoje zdravje odgovoren sam, da se obiskovanjem takšnih prostorov odreče, kolikor največ se lahko. Tudi s tem lahko vsak posameznik nekaj doprinese k varovanju svojega zdravja.

SamoK - razumevanje vsega napisanega lahko najdeš v sebi, vse odgovore na svoja vprašanja nosiš v sebi, če prisluhneš sebi, boš sebe tudi razumel. Verjetno ne s takšnimi besedami, kot so zapisane zgoraj. Tako zmorem jaz napisati razumevanje sebe, vsak pa si moje besede lahko interpretira po svoje.
Če pa je to bila samo provokacija, pa tudi OK.

v razmišljanje: zakaj ima vsako človeško bitje razum in svobodno voljo? Ali ni odgovornost in pravica vsakega od nas, da to uporablja in izraža? Torej: če je nekdo prepričan, da npr: digitalizacija poneumlja, je to njegovo prepričanje, tako je izbral, to mu je življenje omogočilo izbrati. A omogočalo mu je tudi da izbere, da digitalizacija ne poneumlja, a te možnosti pač ni izbral, razlogi so v njem samem, on ima takšne predstave in prepričanja o digitalizaciji. Vse ok. In mogoče zaradi sklepanja iz sebe na množico, tudi marsikoga drugega vidi v tem, da ga je digitalizacija poneumila. Ampak to pa še ne pomeni, da je to res, to zgolj pomeni, da ta nekdo v to verjame, to zgolj pomeni, da je to njegova predstava o drugih. Šele kadar ta drugi verjame v te njegove besede, imajo te besede tudi zanj nek pomen. Ampak vsak sam ima svoj razum in svojo svobodno voljo, da izbere ali bo nekim besedam verjel ali ne. In zopet smo pri egu. Ego se bo odzval, ker se počuti obsojanega, pravi jaz pa se bo zavedal, da so to vsebine drugega in se bo sposoben od tega razločiti in to zgolj opazovati in se zavedati sebe in ločenosti od predstav drugih. Besede nekoga drugega imajo na nas vpliv zgolj takrat, kadar mi sami oziroma naš ego izberemo, da jim verjamemo. Kadar smo se sposobni zavedati svoje individualnosti, smo sposobni tudi ostati nenavezani na vsebino sporočil drugih, smo sposobni prejemanja različnosti drugih in smo se sposobni odreči potrebi po spreminjanju drugih.

@gely samo komentiram zadnji odstavek. problem ega je v tem, da je ego prepričan v neke svoje predstave in v vsem, kar prebere, vidi, sliši,doživlja išče zgolj potrditev svojih predstav in prepričanj - selektivni razum. Seveda so razlogi za takšna prepričanja in predstave o drugih ljudeh v vsakem posamezniku, vsak sam si jih je skreiral na podlagi njega samega in njegovih izkušenj v preteklosti. Človek, ki je ugrabljen od ega, ni sposoben priznati, ni sposoben videti, da je realnost včasih tudi drugačna od njegovih prepričanj, ego mu tega enostavno ne bo dovolil. Priznati zmoto ni sposobnost ega, to je sposobnost tistega dela človeka, ki je oziroma naj bi bil sposoben ego nadzirati, opazovati, ga omejevati in obvladovati. Takšne sposobnosti pa v sebi nosimo vsi in mogoče je bil čas epidemije tudi čas in priložnost, da se več ukvarjamo sami s seboj, da v sebi najdemo pravega sebe, svoje neizražene kvalitete in sposobnosti.

Hm, ampak potem ne morem koristiti vavčerja, ki je še ostal. Ampak … sej, če ga ne morem vložiti v zagon turizma in gostinstva, pa naj ostane državi, pa ga bo država pametno porabila, a ne::

ok, a lahko potem naredim takšen zaključek:
tisti, ki so pridno ubogali odloke, smejo za nagrado zapravljati denar za določene storitve (prenočevanje, obisk restavracije znotraj in vse druge storitve, kjer je pogoj PCT), tisti, ki so pa nekako sami reševali svoje stanje in sami preboleli COVID, pa za nagrado lahko "šparajo" pri taistih storitvah.

hvala za razlage. Zanima me, če s takšnim potrdilom kot ga navaja Aljoman izpolnjuješ pogoj PCT, da lahko koristiš nastanitvene kapacitete v Sloveniji (npr.nočitev v planinski koči.

Vprašanje: zakaj imajo t.i.registrirani prebolevniki drugačen status kot neregistrirani. Razlaga: registrirani prebolevniki so tukaj mišljeni tisti, ki so se ob pojavu simptomov javili os.zdravniku ali so iz kateregakoli drugega razloga opravili test in so bili na testu pozitivni, so bili v karanteni (vsaj uradno naj bi bili)in so v nekih evidencah zavedeni kot prebolevniki.
A obstajajo tudi prebolevniki, ki se niso testirali, ki niso obremenjevali zdravstvenega sistema, ampak so bolezen preboleli doma (ali kje drugje), po današnjem sistemu to vrstni prebolevniki nimajo možnosti dobiti potrdila, da so bolezen preboleli. Pa čeprav tudi stroka priznava, da je realna možnost, da takšni prebolevniki obstajajo. Popravite me, če se motim!

Izobrazba mogoče res nima veze, ima pa vezo služba. Cepili so se in se bodo tisti, ki imajo višje plače, da bodo izpolnili pogoj PCT, da bodo šli na dopust. Tistim z nižjo plačo ne ostane veliko za dopust in se ne rabijo cepit.

Modre table označujejo turno kolesarsko pot Trans Karavanke, ki poteka od Jezerskega do Tromeje: https://trans-karavanke.pzs.si/

Popoldanska tura: Ljubljana Bokalce-Stranska vas-Šujica-Polhov Gradec-Petačev graben-Črni vrh-Staniše-Bodovlje-Puštal-Sora.... Lepa tura za dan po dežju, ko so gozdne vlake še blatne, makadam pa fajn za vozit. Pa še marele za večerjo so me čakale ob poti.

Včeraj iz doline Hrastnice na Sv. Ožbolt. Spust do Sv. Andreja je mestoma še blaten, naprej v Bodovlje je na zadnjem spustu še precej listja. Previdnost in nadzor nad hitrostjo sta priporočljiva. Lepa krožna tura z nezahtevnim spustom za začetek sezone.

Najprej tri ure kolesarjenja, potem tri ure čiščenja in shranjevanja. Vse skup pa en velik užitek

Za vikend na planini Konjščica. Cesta od Uskovnice do planine Konjščica na novo speglana, pohvala agrarni skupnosti za vložen trud. Pričakovanja, da mi bo uspelo zvozit celoten vzpon, so se uresničila, pa še nič kaj kritično ni bilo. Spust nazaj do kapelice na Uskovnici in potem čez Praprotnico in Zajamnike, mimo Peči, Konjske doline, Jelja v Sp.Goreljek, spust v Koprivnik in naprej skozi Podjelje v Jereko. Ali mogoče kdo pozna kakšen spust, ki ne bi potekal po asfaltu?