Tamar - Kotovo sedlo - Jalovec - stena Goličice - Šite - Travnik - Kol - Vršič - Grlo - Tamar
25.7.2024
Zgodaj zjutraj sem se zapeljal do Planice, vmes na bencinski vzel še eno kavo in dva rogljička. Parkiram, pot pod noge Lukito! Skozi Tamar kar sveže, potem pa kar hitro poloznih meliščih do razcepa proti Kotovemu sedlu, po ovinkih gor in mimo bivaka do sedla, levo proti vstopu v plezalni del in čelado na glavo. Pozdravi me se en gams, malo se okrepčam in naprej proti vrhu. Malo mi je bilo žal da nisem vzel rokavic ker je je kar zeblo v roke. Po lepo zavarovani poti sem hitro na vrhu.... in se je zaprlo. Nekaj minut na vetru, potem sonce le pokuka skozi oblake. 2-3 slike, se vpišem v knjigo (na vrhu sta dve vpisni knjigo - ena polna in ena nova).
Sestopil sem po grebenu in na razcepu srecal nekja planincev, izmenjamo nekaj besed, vtisov, stanje poti, potem pa mimo ozebnika nadaljujem proti steni Goličice. Priznam, kar malo zoprno sestopati po klinih, v takem so mi bolj pri srcu jeklenice. Vzpenjanje je gotovo lažje. Po sestopu se malo orientiram, potem pa skozi "Obeliksovo" deželo do malo večjih balvanov, malo zgrešim, se vrnem in možici mi kmalu pokažejo da sem na pravem brezpotju proti Šitam. "Pot" se drži leve strani, potem pa je potrebno pravi trenutek odviti proti vrhu. Tukaj bo verjetno vsak ubral svojo pot, ampak načeloma ne bo vecjih tezav, ce ne zarines v kak izrazit skalni skok.
Na vrhu odlični razgledi, postavil sem se enega (amaterskega) možica (beri: zmetal nekaj kamnov skupaj), potem pa se odpravil naprej, po diagonali. Poti ni... ampak sem poiskal nekako najvarnejšo varianto. Gre predvsem za melišča (gleznji se danes z menoj ne pogovarjajo), paziti pa je treba ker je tudi nekaj skokov. Prehode se najde. Potem pa okrog ovinka spet skozi balvane in napredujem proti Travniku. Tukaj sledim gamsjim stezam, logicnim prehodom.... in uporabljam vse znanje in izkušnje ki jih premorem da ne ustrelim mimo. Včasih se je dobro malo ustaviti in premisliti kako bi izgledalo če se moram po isti poti vrniti.
Najprej sem dosegel Vrh Travnika (2251m), potem pa sestopil proti zahodu kjer sem opazil en zelo lepo in na veliko postavljen mozic ki mi je res pomagal. Mimo možica se pojavi nekako uhojena pot, in počasi napredujem proti vrhu Travnika. Pogledam proti Mojstrovkam, preverim zaloge... težka bo. Pa sem rekel da je bolje da grem se na Kol in sestopim na južno stran ter grem po markirani. No, se prej je potrebno priti nekaj sto metrov nižje. tudi sestop je kar naporen / napet. Brezpotje.
Nižje ujamem lovsko pot in preklinjam eno uro do markirane in se dobro uro do Vršiča. Tam sem se ustavil, nekaj pojedel, veliko popil, potem pa skozi grlo sestopil v Tamar, kjer sem sel najprej do doma v tamarju se po malo tekočine, potem pa ob sončnem zahodu prišel do Planice in se počasi odpeljal domov. 6l tekočine, 3300vm. Ni zadnjič, enkrat bom priključil tudi Mojstrovke, verjetno je veliko lepše kot po tisti #*&&*&^( lovski poti.
Vse poti so kopne oziroma brez posebnosti. Parkirnina je bila 3.5EUR.
Lp,
Lukito