lynx - Zadnja sporočila

Ne vem, koliko časa bodo take razmere, a danes popoldne je bila kolona do Trbiža še dober del poti od Fužin. Na krožišču je zapora ceste v Avstrijo in potem vse pade na tisti en počasen ovinek, da se je stalo v obe smeri (proti Sloveniji samo skozi Trbiž).

Če bo kdo lezel iz Karnijcev, priporočam obvoz pod smučišči, ki pripelje direkt na odcep ceste Predel-Trbiž za Slovenijo. Tako se izogneš mestu in večini gužve. Vsaj po karti sodeč ... začne se en odcep pred krožiščem na zahodni strani mesta.

Z nekaj zamude, za morebitne ponavljalce. V prvi polovici aprila sem bil v Madridu, ki je že sam relativno visoko, lepe gore pa so le lučaj stran in se jih da mimogrede obiskati. Proti severu je prva zanimivejša skupina La Pedriza.

V Madridu se da kupiti karte področja (1:25.000) v športni trgovini barnabas (nekaj takega) na isti ulici v centru, kjer ob nedeljah poteka sejem El Rastro. Tam je na kupu več outletov, a le ta, malo večji, ima v kleti tudi karte.

Do tja je slaba ura vožnje z avtobusom (bus 724, peron 26 na Plaza Castilla, smer Pinar de Chamartin), ki gre kar pogosto. Izstopimo v spokojnem Manzanares el Realu, na "glavni" postaji takoj za gradičem ob cesti (en je še ob jezeru). Čez cesto je večja trgovina s špežo za morebitno dopolnitev zalog.

Nekaj poti se začne že tu, a označeno ni skoraj nič. Večina pohodnikov začne pri gostilni par kilometrov višje (Canto Coccino), kjer so tudi oznake. Nekajkrat na dan tja pelje tudi brezplačni avtobus iz mesteca. Poti po sprednji in zadnji Pedrizi je precej in mnoge so markirane. Je pa treba biti pozoren, saj je dosti bližnjic, neoznačenih razcepov in zavajajočih možicev. Balvanasta pokrajina je idealna za malo vandranja, je pa tudi svetovno znano plezališče. Skoraj ob reki je edina koča, ki pa je ponavadi odprta le čez vikend.

Najvišji vrhovi komaj presežejo 2.000m, ozadje pa je rahlo višje, tako da je tu ponavadi že zgodaj spomladi večinoma kopno. Ob prvem obisku smo naredili krožno turo na najvišji vrh v prednji Pedrizi — El Yelmo. Na sam vrh se je treba stlačiti preko daljšega kamina na severni
strani, za kar se mi je zdela ocena II (summitpost?) pretirana.

Čez par dni pa še daljša krožna čez zadnjo Pedrizo, mimo grebena/vrhov La Milanesa, Dos Torres, sfinge ipd.

Poleti nikar.

Če ima kdo slike vodnih virov, pa če so to izviri, pitniki, pipe ali kaj drugega, se priporočam, ker se zbirajo za dopolnitev karte na portalu Manj je več.

Čez Dolgo njivo bi moralo biti vse ok, čez Kokrsko sedlo sta pa obe poti zaprti.

Taka lepa napoved, na koncu pa mokro, brez sonca in razgledov. Na srečo se ni kaj dosti poznalo na spolzkosti.

Od začetka PP5 do izstopa v krnico se mi je potka zdela relativno lepo sledljiva. Se pozna, da je nekdo nekoč tudi malo obžagal prehode, da niso preveč mučni. V "pahljači" sva naredila napako in se s kratko muko prebila na malo nižji rob z razbitim rušjem, namesto da bi šla gor po žlebu tistih par metrov in si prihranila trud. Končni izstop iz polic je bil skoraj čisto vodoravno do široke stene nad krnico, potem je bila pa v šodru že potka. Zadnji vpisi na polici so bili še iz prejšnjega novembra, ampak dvomim, da vmes nihče ni tam hodil. Vsekakor pa zahteva veliko zbranosti in previdnosti, ker je precej prepadnega nestabilnega terena.

Drugo polovico bo pa treba ponavljati. Iz struge sva prvo zavila proti Kotlom, a hitro ugotovila zmoto in se vrnila. Pri naslednjem odcepu pa hitro izgubila nit in se po svoje prebila do velegruščnate grape. Tam sva ugibala, kaj bi lahko bil opisani skalni jezik in se prvo zagotovo spustila prenizko, potem pa sva se vrnila poplezavat pod rogljem malo pod steno. Ni bilo videti, da je tam kaj prometa, se je pa nekaj časa dalo relativno lepo nadaljevati višje, prečiti naslednji žleb, nato pa ni več izgledalo prav lepo za na višje strmine (za tja bi bil tudi boljši pristop prek sedla na desni strani roglja, če je prehodno). Ker nisva vedela, če bi to sploh bilo prav, sva raje obrnila, pustila uganko za naslednjič, za boljše razmere, in se po glavni grapi spustila do spodnje poti. Tam je celo označen izvir, sledilo je še kratko prečenje do markirane poti proti Aku in že sva bila nazaj pri avtu. Avantura kot ponavadi.

Kredarico?

Včeraj prek Skoka na neimenovano koto, Vežico, Vršiče, Dedca in povratek čez Presedljaj.
Res je več vrvi čez cel Skok, tako da je zadeva popreproščena. Zadnja je na vrhu že olupljena, druge škode pa ni videti.
V grapi na planoto smo se kar naorientirali, ne bi rekel, da je samo enka, na koncu (možna tudi očitna, bolj peš, dolga prečka v levo) zlezli po nekakšnem kratkem kaminu bolj na desni na grebenček in po njem do glavnega roba.
Potem je pa vse normalno, če ne štejem nekaj podrtega drevja na poti s Presedljaja.

Kačji pastir.

Ne moreš falit z Gradiško turo, po želji še z nadaljevanjem po Otmarjevi.

Če je slučajno še kdo dvomil: greben je povsem kopen. Od koče nazaj proti Kotu je še nekaj večinoma (ni za fičfiriče, zgodaj trdo) neproblematičnih snežišč.

Ene dva klina je izpulilo v spodnjem delu, a ne vem, če je to nova informacija, niti ne predstavlja ovire.

So prehodi med obema, nekaj rušja je požaganega, ampak ja, ni povsem enostavno.

Normalno prevozna še naprej od kmetije, ne verjamem pa, da je že v celoti kopna. Dober teden nazaj se je dalo priti do cca 1300m, potem pa so bile snežne kolesnice previsoke.

Odsvetujem, premalo je snega.

Veliki Selišnik?

Tvoj citat in pripisa k slikam se ne ujemata.

Ni se treba. Mogoče si namestil kaj, kar ti briše sejne piškotke.