Ciprnik je res prelepa razgledna točka.
Bil je lep poletni dan, ko sem ga tudi jaz obiskala. Po nekajurnem potepanju po Mali Pišnici in Vitrancu sem si obetala miren postanek in zasluženo malico. Pa me je namesto vonja po sicer lepo puhtečem rušju pozdravil vonj po človeških iztrebkih.
Na Ciprnik je prisopihala tudi starejša gospa in vsi obiskovalci smo imeli čast poslušati njene glasne komentarje : " Joj, tale Ciprnik mi je pa vso energijo pobral. Kako bom pa dol prišla?"
In izjava dneva: " Tako me fotografiraj, da se bodo hribi videli!"
Pa kako je na Ciprniku sploh možno slikati, ne da bi se videli hribi?
Ne vem, kaj me je bolj motilo- Ženska tečnoba ali tisto drugo.
Le zakaj ljudje zahajajo v hribe, če jim le te kradejo energijo? Pri meni je ravno nasprotno-težja tura je za mano, bolj sem polna energije in čeprav so noge težke, se počutim kot ptič.