marko55 - Zadnja sporočila

Pred mnogimi leti sem zacel SPP v Mariboru in letos prisel do Matavuna. Za drugo leto planiram pot od Matavuna do Ankarana. Ali kdo ve za prenocisca v obmocju Markovscine in Ospa. Na internetu ne dobim nicesar. Hvala.

Niti ne vem katerega leta smo se odlocili za nas prvi vecji izlet v hribe. Mislim, da je bilo nekaj let pred 1972, ko smo sli na Triglav, ker takrat smo ze imeli fotoaparat. V tistih casih smo hodili v hribe popolnoma nepripravljeni. Nismo imeli kondicije, zemljevida ali fotoaparata in vremenska napoved ni bila dobra.
Zelo zgodaj zjutraj smo se stirje odpravili iz Tolmina. Cez kaksno uro ali dve je zacelo dezevati in smo se umaknili v senik ob poti. Ko je dez koncal, smo nadaljevali pot navkreber. Pot vodi po vzhodnjih pobocjih Vodil in Mrzlega vrha s pogledi v korita Tolminke in proti vasi Cadrg. Ko smo prisli na sleme, se nam je odprl pogled proti zahodu, pod nami v dolino Soce in naprej popolnoma temno nebo nad Italijo. Hodili smo po slemenu in ko smo videli kako hitro se nam je nevihta priblizevala, smo tekli kolikor smo mogli in prisli na planino Sleme tik pred nalivom. Dezevalo je kot da se je celo nebo purusilo. Naliv je trajal precej casa in nato se je nenadoma koncalo, ker se je nevihta umaknila naprej proti vzhodu cez Jugoslavijo. Spet smo sli na pot in prispeli na Krn kasneje popoldne.
Veliko ljudi je bilo tisti dan na Krnu. Dopoldanska nevihta je popolnoma ocistila ozracje in nam je dala razglede zivljenja. S Krna so najlepsi razgledi proti zahodu, videli smo vse od Jadranskega morja do Apeninskih hribov, cez dolino Po do Alp na zahodu Italije in nato Svicarske, Avstrijske in Slovenske Alpe. Neki planinec je imenoval gore in je omenil tudi Mont Blanc. Ce je mozno videti Mont Blanc s Krna, potem smo ga res videli. Tudi oskrbnica zavetisca je bila vsa iz sebe, ker tudi ona ni celo zivljenje kaj takega videla. Ne spomnim se, da je kdo slikal, ker takrat ljudje niso imeli ali nosili fotoaparate v hribe. Nato je padla noc in pred nami so se prizigale luci. Cudil sem se kako velike so bile Benetke vec kot sto kilometrov stran. Vzdusje na Krnu je bilo enkratno, ker smo vsi vedeli, sa smo doziveli nekaj neverjetnega.
Moj glavni spomin z izleta na Triglav ni niti o vzponu ampak kako pretreseni smo bili ob nesreci na vrhu en teden kasneje. Moj drug vzpon na Triglav je bil 36 let kasneje. Spomin sester na izlet na Krn je samo dirkanje pred nevihto. Jaz sem zdaj zadnji s spomini o neverjetnih razgledih s Krna kamor se bom ta mesec prvic vrnil. Kdorkoli je bil tisti dan kjerkoli v hribih v osrednji Evropi, je dozivel nepozabljive razglede. Zanima me, ce je kdo, ki se spominja tistega dne pred stiridesetimi leti.

V augustu mislim iti iz Vrat do bivaka in naslednji dan na Skrlatico in nato do doma na Kriskih podih. Ali je kaj vode na tej poti in kje? Voda je najtezja za nositi. Hvala za odgovor.

1. Krn (razgled! opisan v drugi temi)
2. Kocna (na transverzali sem obstal pred Skuto in ko sem jo po vec letnih poskusih koncno preplezal, nisem nikdar tako skakal od veselja in ponosa kot na vrhu Kocne)
3. Triglav (z Aljazevim stolpom, brez stolpa Triglav ne bi nikdar postal Triglav)

Ali kdo ve kaksna je zdaj pot od Kriskih podov proti Vrsicu? Se mi zdi, da pot na drugi strani Sedla Planja je vedno imela sneg do poletja. Hvala

1. dan od Vrsica do zavetisca pod Spickom. Ce je to premalo, pa se na Slemenovo spico za zajtrk.
2. dan na Jalovec
3. dan od zavetisca v Trento z obiski izvira Soce, Arboretuma in muzeja.
Dvakrat prespite v zavetiscu pod Spickom ampak ne dovolijo na posteljo pred vecerom. To sem naredil lansko leto, ko je bilo drugje se vedno sneg, ta pot pa je bila kopna ker je na soncni strani.
Zgodaj zjutraj in kasneje popoldne gredo avtobusa iz Ljubljane preko Vrsica na Primorsko. Isto s Primorske cez Vrsic v Ljubljano. Avtobusni casi so zelo primerni za pohod v hribe ali nazaj domov ali do parkiranega avta. Srecno na poti in ne bojite se mako dezja, saj samo ocisti zrak in razgled bo toliko boljsi.

Napoved za torek v augustu je bila slabo vreme in padavine cel dan in nato boljse vreme od srede naprej. Kljub temu sem se odlocil iti na pot v torek z Vrsica do zavetisca pod Spickom. Napoved se ni uresnicila in cel dan je bilo lepo vreme. Ko sem prispel do zavetisca, je bilo tam nekaj ljudi, ki pa so vsi izginili proti veceru. Zrak je bil zelo cist in s klopi pred koco je enih najlepsih razgledov v Slovenskih Alpah od Jalovca preko Prisojnika in Razorja do Triglava in nato Prehodalci in gore nad obeh straneh Soce. Samo jaz in dve oskrbnici smo obcudovali ta razgled. Presenecen in ponosen sem bil tudi nad seboj, ker sem videl kako veliko sem prehodil v hribih lansko leto. Napoved za naslednji dan je bilo lepo vreme in veliko ljudi je bilo v zavetiscu in na Jalovcu v sredo, ampak cudovit razgled s prejsnega popoldneva je izginil.
Pred vec kot desetimi leti sem zacel transverzalno pot v Mariboru in vsako leto grem na pot za nekaj dni. Ne izbiram samo zige ampak grem po celi poti od koce do koce. Na poti sem srecal veliko ljudi in zgleda, da najboljsi ljudje hodijo v naravo (v Sloveniji kot kjerkoli drugje). En problem na poti pa so slabe markacije: nic markacij na kriziscih, ostarele markacije, ki se jih ne more vec videti, zelo malo markacij s stevilko 1, kar pomeni transverzalo. K sreci okolje Triglava je zelo dobro markirano, od Mojstrane do Vrsica. Na nesreco, Jalovec je ze predalec od Triglava. Markacije so ze obstarele in se jih je zelo tezko videti. Ampak videl sem stiri ali pet brezpomembnih besedil na skalah (triglavski ima slike dveh teh besedil). Rdeca barva je bila na voljo, samo namesto obnoviti markacije se je porabila za onesnazenje Slovenskih Alp.
Drugo leto pa spet v hribe. Srecno vsem na poti.

Napoved za ponedeljek v augustu je bila padavine kasneje popoldne, tako sem se odpravil iz Postarskega doma okrog sedmih. Ker je nekdo na tej strani omenil, da ni videl odcepa na Slovensko pot, sem bil se bolj pozoren in vseeno sem sel mimo njega. Tam prides ven iz gozda in jaz sem obcudoval Bavski Grintavec in delal slike. Na sreco sem se kar precej obracal naokrog tako, da sem zagledal rdece crke na skali in se vrnil nazaj do razpotja.
Prvi del vzpona je bilo jasno, nato pa sem prisel v oblak, ki je postajal gostejsi z visino. Na sreco je Slovenska pot zelo lepo oznacena, tako nisem imel nobene tezave dobiti pravo smer. Na koncu je bila megla tako gosta, da sem ugotovil, da bom dosegel vrh le kaksnih pet metrov pod vrhom, ko sem iskal naslednjo markacijo in zagledal vpisno skrinjo. Bilo je ze cez enajsto in jaz sem bil tisti dan prvi na Prisojniku (jaz prvi? To se mi ni se nikdar zgodilo.) Nisem srecal zive duse na poti gor in dol.
Na tej strani pise, da Slovenska pot iz Vrsica traja stiri ure, kar se mi zdi dobra ocena, ker sem rabil le cetrt ure vec. Nekdo na tej strani je objavil sliko kazipota, kjer pa pise pol ure z Vrsica do krizisca in nato se dve ure, skupaj samo dve uri in pol. Tisto je verjetno cas za hitre ljudi in v hribih je res kar precej hitrih ljudi. Ce bi kazipot imel bolj povprecen cas, bi se verjetno bedaki ne odlocili na pot.
Na celi poti nisem srecal nobenega cloveka, le na koncu sem srecal skupino sedmih ljudi (stiri odrasli in trije otroci). Ze od dalec sem se cudil, kako mora kdo zaceti vzpon tako pozno, saj je bilo ze cez eno uro popoldne. Nato sem ugotovil, da so bili Cehi in samo dva odrasla sta bila primerno oblecena, ostali v navadnih copatah in ena gospa oblecena za plazo. Sem se obracal nazaj, da bi videl kako delajo in sem videl, da so se ustavili ob megli, verjetno je bil oblak le premrzel za soncenje. Nesreca je nesreca, ampak bedakom se bi moralo krepko zaracunati. Verjetno cela Ceska ve, da Slovenija ima zastonj resevalno sluzbo in to krepko izkoriscajo.
Navkljub napovedi za popoldanske padavine je bil lep dan, popoldne celo lepse kot dopoldne. Vrh Prisojnika pa je ostal v oblaku cel dan.

Na strani "seznam gora" so opisane stiri poti na Prisojnik in najlajsa naj bi bila Slovenska pot.

Ali kdo ve kako je zdaj stanje na Slovenski poti? Cepin je bil obvezen pred tremi tedni. Kaj pa zdaj? Hvala

matic4, od 5 ur na vrh, koliko mislite je do planine Zapotok in koliko naprej do vrha? Ce bom sel, bom prespal na planini in nato sel po lazji poti na vrh, upam, da je tista pot dobro oznacena. Hvala.

Cez dva tedna nameravam iti po SPP od Krnskega jezera na Krn in nato naprej proti planini Razor. Vi recete in tudi na slikah je veliko snega na severni strani Krna. Malo snega je v redu, ce le ni v strminah. Ali mislite, da je mogoce iti po tistem snegu brez zimske opreme? Hvala za odgovor.

Zdravo
Bavski Grintavec je zelo visok in jaz sem bolj pocasen. Ali kdo kaj ve, ce je mozno na kaksni planini prespati? Zgleda, da direktna pot nima vec snega. Hvala