Parkeljc - Zadnja sporočila

Odlična ferata, katera ti kmalu po začetnem delu da misliti . Dodatno se jo da začiniti z blatnimi podplati, še posebej v vertikali. Zaradi zadnjega previsa (F), dejansko najtežja ferata pri nas. Če sem bil dovolj pozoren, je "beg" iz ferate samo eden, za drugega nisem prepričan, a je bila lepo vidna stečina. Torej, če nam zmanjka moči, bomo imeli težavo. Tudi ponekod, kjer je ocena "C", je soplezalec rekel, da je to zgornja meja te ocene. No, to je seveda subjektivna ocena.
Midva sva imela to "srečo", da je ponoči deževalo, ujela pa naju je tudi manjša ploha, kar je vse skupaj še dodatno začinilo . Jeba, vam povem , čista jeba
Mi2 nisva divjala, nasprotno, kelegu so se na poti pojavile trebušne težave pa sva bila na vrhu kljub blatu in dežju v dobrih dveh urah.
Sestop, to je pa bil rodeo , priporočam 12zobe dereze .
Zakljucek: enkratno!

Kljub dveurni vožnji od doma se je izplačalo obiskat novodprto ferato Mučevo.
Kolega s Štajerske, jaz z Gorenjske, dobima se v Mežici, potem pa še nekaj km do izhodišča. Že kmalu po vstopu v sotesko, ti pogled na začetni "E" da misliti. Spogledala sma se in takoj vedela, da kombinacija vlage in zemlje ne prinese nič dobrega pri naklonu večjem od 90 stopinj. Oborožima se z opremo in kmalu bi se sumi potrdili. A so podplati vseeno držali, saj je skala lepo razčlenjena in niti ni tako zelo drselo. Ne bi dolgovezil, a oba sma bila na koncu sklepčna; za prste obliznit. Do zdaj, vsaj meni najtežja ferata pri nas je bila Sp. Plot, ampak, ker je že dolgo kar sem jo nazadnje splezal, bi zdaj težko ocenil katera je težja. To prepuščam drugim, nagibam pa se k Sp. Plotu. V bistvu med obema feratama sploh ni primerjave, ker je Sp. Plot bolj na gladkih platah, skala v ferati Mučevo pa je nekoliko bolj razčlenjena in čevlji dobro primejo. Tudi nekaj skob je na ključnih mestih. Osebno mi je Mučevo bolj všeč. Čas 1.5 ure se mi zdi precej napihnjen. Midva sma precej slikarila in nisma prav hitela pa sma prišla do vrha kar občutno prej. Ostalo pa naj povedo slike.. Pa fajn je to, da v ferati ne bo nikoli gužve
Pa še to, v mokrem za sestop priporočam vsaj 10zobe dereze
Z moje strani - pohvalno !

Tole danes je pa že šlo čez mejo. Zbere se cetica feratarjev (samo dekleta) pod vodstvom vodnika in dobesedno okupirajo ferato za nekaj ur. Že na vstopu je vodnik s strikom varoval "tečajnico". V kakšni neopremljeni strici, bi plezalca splezala celo smer, ne da ne bi ferate z varovanjem povrhu. In niti toliko kulture nima (vodnik), da bi na primernem in varnem mestu pustil mimo druge. Sam sem naredil obhod vstopne vertikale in se tako ognil skoraj dveurnemu vzponu po Jerm'nu. Ne vem zakaj vodniki vlečejo nesposobne v tako težko ferato, že sam začetni del je izgledal kot reševanje. Vse za denar, očitno.

Tole danes je pa že šlo čez mejo. Zbere se cerica feratarjev (samo dekleta) pod vodstvom vodnika in dobesedno okupirajo ferato za nekaj ur. Že na vstopu je vodnik s stikom varoval "tečajnico". V kakšni ne opremljeni strici, bi plezalca splezala celo smer, ne da ne bi ferate z varovanjem povrhu. In niti toliko kulture nima (vodnik), da bi na primernem in varnem mestu pustil mimo druge. Sam sem naredil obhod vstopne vertikale in se tako ognil skoraj dveurnemu vzponu po Jerm'nu. Ne vem zakaj vodniki vlečejo nesposobne v tako ferato, že sam začetni del je izgledal kot reševanje.

Vceraj smo se končno spoprijeli s to ferato. Spodnji del se mi je zdel nekoliko težji, ker se je potrebno v glavnem vleči za jeklenice. Zgornji tehnični del pa se ze pozna utrujenost rok, a je tehnično lepši kot spodnji. Pristop do izhodišča je nekoliko drugače, saj v vasi, kjer je most čez Savo, popolnoma prenavljajo in je treba zaviti z glavne ceste eno križišče prej in skozi celo vas do mostu, ki ga nanovo postavljajo.
Tudi z dobrimi rokavicami je treba računati na kakšen žulj

Kopna, u nulo

Tokrat so vremenarji zadeli terno A ker upanje umre zadnje in da temu ne bo tako, smo ob štirih zjutraj startali z divjega parkinga proti Brinovi glavi. Še sreča, ob vrnitvi listka s položnico za brisalci ni bilo .
Namen je bil V. Rokav, a po slabih treh urah, ko pogledamo v žalosten vstop v ozebnik s sedla pod Šplevto se odločimo za rezervni plan, D. Križ.
Ozebnik je bil že od daleč kilav, vremenska napoved pa nič vzpodbudna. Dobre pol ure do vrha smo rabili, Rokave in Oltarja je že po 10 min objela megla.
Ker je v megli sestop z vrha rahlo problematičen, smo po kratkem predahu na vrhu, sestopili do sedla pod Šplevto, kjer smo prej pustili vso plezalno kramo. Namen je bil, ustaviti se v bivaku II, a so nas prve dežne kaplje odvrnile od namere. Dež se je stopnjeval in po koncu expresnih melisc si nadenemo nepremočljiva oblačila. Kaj dosti ni pomagalo, saj do avta pridemo mokri kot cucki . S turo kljub spremembi in z izbiro nižjega in lažjega cilja smo bili zadovoljni in bogatejši za mokro izkušnjo.

Včeraj precej pozno (09.45), a ne prepozno, štartama z Jermance proti Planjavi. Na poti srečama tri pohodnike, ki so se že vračali s prve polovice Zeleniških, midva pa proti Srebrnemu sedlu. Vmes prečiva eno zbito snežišče, kjer je cepin prišel prav, višje pa po skrotju, iščoč sledi poti, ki je ni do sedla. Po treh urah se znajdema na vrhu, katerega zaradi mrzlega vetra kmalu zapustima. Cincama, a sestopima po isti poti, a na Kamniško, premami naju melišče na koncu pogorja Planjve malo pred Kamniškim sedlom. Žal so se sumi o neprehodnosti brez zimske opreme (beri: dereze,...) uresničili, zato tik pred strmejšim delom proti sedlu, zaradi trdega snežišča obrnema in hajd nazaj v breg proti Srebrnemu sedlu. Mimogrede skočima še na najvišji vrh Zeleniških špic, potem pa sestopima po isti poti do avta. Do avta na Jermanci pridema še krepko pred nočjo. Nabralo pa se je točno 1800vm.

Popravljeno..hvala

Lahko bi se reklo "na zahodu nič novega". Le Prešernovo na Malem Stolu sem izpustil..Obiska zelo malo. Po prihodu na ramo pod Malim Stolom je precej neprijetno pihalo, naprej po grebenu tudi občasno. Od betonskega bivaka v gozd pa so že bile poletne razmere.

Verjamem. Po prihodu na vlako bi bila brez opisa sestopa prva dilema, malo niže pri razpotju treh poti pa druga . Že tako sma hotela naravnost, v zadnjem trenutku sma zagledala modro in rdečo piko na kandelabru, sicer bi šla naravnost . Ta, prava, dokler nisma opazila pik, se nama je zdela še najman verjetna .

Parkiram ob muzeju v Mojstrani, se oborožim z opremo in krenem proti Grančišču. V ostrem ovinku me odločno ogovori domačin češ, a ne vidim, da je ferata zaprta. Bukovo pogledam in res, na štangi, na kateri je smerna tabla za ferato, je bilo nalepljeno obvestilo, ki ga nisem opazil, verjetno pa je pisalo, da je ferata zaradi čiščenja zaprta (kot me je energično seznjanil domačin). Prijazno se mu zahvalim za ustno obvestilo, obrnem in se vrnem do avta. Ni mi preostalo drugega, kot da se zapeljem do meni najbližje naslednje ferate v Martuljk. Nekaj upanja, da bi šel tudi v Hvadnik, je izpuhtelo takoj, ko sem zavil z glavne ceste proti Srednjemu vrhu, saj sta bili parkirišči popolnoma zasedeni; torej Hvadnik odpade. Zapeljem naprej in poiščem parking ter se še oborožen z opremo od prej, napotim v vlažen breg in kmalu v vertikalo.
Do zdaj mi se še ni zgodilo, da bi bila v ferati gneča. Ferata je pač nekoliko zahtevnejša in ni za vsakega. Večina jih obišče sosednjo Hvadnik, ki je nekoliko lažja in bolj "sveža" od Jerm'na.

Zadnjih nekaj let pohod v Dražgoše ni izostal in tudi letos ni. Tokrat žal ne s Pasje ravni, a kljub temu sva šla. Sprva nekaj pomislekov zaradi novozapadlega snega in še pasje mraz je bilo, sva se odločila, da bo štart iz Tržiča. Parkirava v bližini bencinskega servisa v Bistrici/Tržiču in ob cesti skozi vasi mimo Zvirč, krožnega krožišča v Podtaboru, pod avtocesto mimo darsove ceste baze, nato pa v ostrem levem ovinku zavijeva z glavne ceste na makadamsko pot (bližnjica), katera se ponovno priključi glavni cesti v bližini križišča za Gobovce. Nadaljujeva čez most preko Save levo skozi Gobovce do vasi Ovsiše, kjer sva prečkala potok Lipnica, nato se povzpela naravnost do ceste proti Dobravici in naprej proti Češnjici. Kljub temu, da sva v Dražgoše šla organizirano že nekajkrat, sva za vasjo Dobravica prispela do križišča s kapelico in za njo zagledala markacijo, se nobeden ni spomnil kje smo takrat hodili. Zedinila sva se in nadaljevala proti Češnjici. Seveda sva kmalu prišla v slepo ulico, navigacija je zatajila, (morala bi v smeri prej omenjene markacije), sva se vrnila nazaj in nato bolj po občutku, po dobre pol ure ujela markirano pot, ki sva jo malo prej opustila. Kar se orientacije tiče je bilo odtlej vse lažje, snega na poti pa je bilo vedno več in ko sva prispela do ceste Dražgoše – Kropa, sva ga zadnjih nekaj deset metrov gazila krepko čez kolena. Po slabe pol ure hoje po asfaltu prideva do ostrega desnega ovinka z info tablo. Tukaj smo imeli s PD Tržič drugo pavzo, kjer so nas postregli z vročim čajem. A tokrat brez postanka odločno proti cilju, še zadnjih nekaj km. Mraz je nekoliko popustil, cilj je bil vedno bližje in ko prideva do cerkvice sv. Jedrti, kjer nam je PD Tržič ponudilo čaj in klobaso, sva tisti zadnji kilometer, ki že nudi pogled proti najinemu cilju, kar malo pospešila.
Po dobrih petih urah prispeva na cilj. Ostala statistika, mislim, da ni pomembna ;-)
Na koncu ugotovima, da se na vsej poti nisva ustavila, da bi kaj popila, pojedla in se vsaj malo spočila. Oba sva imela prijetno naložena nahrbtnika z vso potrebno opremo, polna hrane in pijače (za kar je vedno poskrbelo PD Tržič), katero sva prinesla na cilj. Da pa vsebine iz nahrbtnikov le nisva ves čas nosila zastonj, se na koncu celo malo posiliva s hrano, še najbolj je pasala turška kavica, katero sva si skuhala na gorilniku, voda pa je pritekla iz stajanega snega, ki ga je bilo obilo.
Tako, midva sva kljub temu, da so orgaqnizirani pohodi zaradi Covida odpadli, s tem tudi letos (8.1.2021) počastila in ohranila spomin na padle nedolžne vaščane in borce proti okupatorju.

Saj po svoje imaš prav, zato je ta portal tako zanimiv. S teboj se človek res ne more pričkat.
Obljubim, da se ne bom več ;-)

LG, pa ti res nisi zdrav. Po vseh priporočilih, opozorilih,...pristojnih, da razmere niso...se navkljub vsemu odpraviš sam izzivat na isto mesto in na koncu se še bahaš, da bi ga šel reševat... Nočem biti žaljiv, a očitno ne razumeš drugače, kot da ti rečem, da si en velik b..tl !