5ro - Zadnja sporočila

V soboto zgodaj zjutraj se odpravim na ta zapostavljeni vrh v grebenu Polovnika. Zapostavljen in odmaknjen od civilizacije. Po poti nisem srečal nobenega. Spremljalo me je le glasno žvrgolenje ptic in bučanje Soče, na grebenu pa še radovedni pogledi gamsov. Muletjeri se da slediti do vrha, snega praktično ni, le nad lovsko kočo je potrebno pri prečenju manjšega snežišča (5m)nekaj previdnosti. Na vrhu grebena izrazita ločnica, na jugu pomlad, na severu zima. Lepi razgledi, na Krasjem vrhu opazim nekaj obiska in počasi je bilo treba v dolino. Napoved in bližajoči oblaki so napovedovali poslabšanje že v dopoldanskih urah. Na srečo pa je nekoliko kasnilo...

V soboto na Krnu, tokrat prvič po poti Silva Korena. Drži kar ste že mnogi zapisali, v mokrem je spolzko in nevarnost zdrsa na travah velika, zato previdnost ni odveč. Drugače pa varovala, razen dveh izpuljenih klinov prav na začetku, OK. Čeprav so Krn v soboto oblegali številni pohodniki, smo lahko tisti redki, ki smo šli po SK uživali v miru in naravi. Žal je Krn že zgodaj dobil kapo, tako da z razgledni ni bilo nič in sta fotki temu primerni.

V ponedeljek iz Vrtovina na Kuclju. Spodaj pot zelo blatna, proti vrhu pa idila, na katero sem čakal od sobote, ko kljub ugodni napovedi ni in ni hotelo bit pravega vremena. In čeprav se je dolina že popoldan kopala v soncu, sem ga na Kuclju dočakal šele ob sestopu, malo pred zahodom. Kaj več o razmerah nima smisla, prihajajo 3 dnevi s sneženjem in močno burjo, do sobote bo že vse drugače...

2.1.15 ob podobnem času kot SuzanaM na Matajurju, le da iz naše strani- iz Livka. Cesta do Livka in potem še naprej do Avse odlično splužena in posipana. Poznala se je inverzija- v dolini zjutraj -6, na Livku v senci 0, više pa je sonček že kar pomladansko grel.
Pot iz Avse dobro shojena, sneg pa se je zaradi visokih temperatur precej ojužnil in marsikje praktično hodiš po vodi, kar bo ob napovedanih nizkih temperaturah hitro pomrznilo. Sicer pa je snega nepričakovano malo, še največ ga je okoli planine in tik pod grebenom. Po grebenu do vrha pa ga skoraj ni. Snežna odeja je zelo neenakomerna, hodiš po kopnem, z naslednjim korakom pa stopiš v globok sneg. Veter je naredil svoje in tudi včeraj popoldan je po grebenu kar hladno pihalo. Popoldan so se navlekli še oblaki in martinčkanje ob cerkvici na vrhu je žal odpadlo...
Obiska na vrhu kar nekaj, število letošnjih obiskovalcev v knjigi sem zaokrožil na 40. Razgledi so segali kar daleč le modrino neba je zakrila oblačna sivina.

Zimska idila je na Goriškem redkost in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Nekaj snežink, za trenutek pocukrane strehe (v soboto) in vsega lepega je bilo konec. Že nekaj metrov nad Novo Gorico pa zimska pravljica. Po koridorju navzgor na vrh Sabotina se je snežna odeja debelila iz metra v meter, proti vrhu ga je cca. 30 cm povsem suhega snega (na napihanih mestih tudi več), tako da je bilo po poti še malo treninga gaženja. Idilo je danes okoli poldneva na trenutke polepšalo še sonce, vse do grebena…. ko so se razmere v hipu spremenile: mraz, brila je kar močna burja, ki je nosila sneg. Kljub temu se je bilo škoda takoj odpravit v dolino, zato po grebenu podaljšam do sv. Valentina. Po poti te burja kar prestavlja, na srečo pa te more prestavit čez strme stene do Soče, saj piha v nasprotno smer. Pod cerkvico zavijem po italijanski strani nazaj proti izhodišču, pred mano pa še nobenega… Zimske pravljice so pri nas redke, če pa so, hitro minejo. Glede na napovedane temperature in količino snega pa zna tokrat potrajati tudi kakšen dan več.

Darinka4, v nedeljo sem bil na Krnu iz Kuhinje. Snega je malo, na poti se začne na cca. 1900 mnv, trave so kopne še višje. Se je poznalo, da se je v noči iz sobote na nedeljo ohladilo in pomrznilo. Večina obiskovalcev je bila brez zimske opreme, derezice pa so ob sestopu prišle kar prav. Krasni razgledi, precej obiska (parkirišče polno), če bi bilo še kakšno stopinjo več, se sploh ne bi več hoteli spustiti v dolino.

Včeraj (torek) na Skutniku iz vasice Učja po poti 733. Megla, ki je v dolini vztrajala večji del dneva, se je nad 1000 mnv razkadila in lahko sem užival v prekrasnem sončnem vremenu. Škoda le zaradi kopren, ki so preprečile fantastične razglede, ampak potem bi bilo že preveč "kičasto". Pot je do 1500 mnv povsem kopna, potem je nekaj snega, ki je bil zaradi vročine povsem razmočen. Gamaše pridejo kar prav, sploh po grebenu, kjer se mestoma udre tudi prek kolen. Nazaj po grebenu po poti 731 do sedla Predolina in potem po 732 nazaj do izhodišča. Lepa krožna pot, ki pa jo bom naslednjič raje opravil v obratni smeri. Vsi razcepi in celotna pot lepo označena. Od vsega me je najbolj presenetila samota teh krajev, celo pot nisem srečal nobenega človeka, ne avtomobila po cesti, kot da je civilizacija te je kraje malo zapustila. Verjetno je poleti nekaj več življenja, sedaj pa je bolj ali manj vse izumrlo.

Dejboz, štartal sem iz vasice Magozd. Avto pustiš pod veliko lipo ob otroškem in športnem igrišču na izhodu iz vasice. Nadaljuješ po makadamu v smeri Trnovega ob Soči do smerne table za Dolec (Douc), ki te usmeri desno na kolovoz. Držiš se kolovoza, prekoračiš grapo Globoščaka in na drugi strani te čaka dobro ohranjena mulatjera, ki te pripelje do vrha. Po vodniku je hoje za dobre štiri ure, sam sem potreboval 2h 45 min. Je bilo napovedano poslabšanje in temu primeren je bil tempo. Normalno ocenjujem 3,5 - 4 ure. Je kar precejšnja višinska razlika, cca. 1300m.

V petek zvečer je tudi Primorsko ovila megla in ob napovedi za soboto bi bilo res škoda ostati doma. Odpravim se iz pl. Kuhinja na Krn. Vreme prečudovito, pomladno toplo. Razgledi enkratni, le na jugu je sinjo modrino zakrivala »bela smetana«. Pot brez posebnosti, trave so kopne, sneg na poti se začne nad 1800mnv, vendar ni povzročal težav in zimska oprema ni bila potrebna. Drugače je proti Krnskemu jezeru, kjer so razmere videti precej bolj zimske. Obiska kar precej, kar glede na razmere tudi ni nobeno presenečenje. Vreme bo držalo verjetno še vsaj dva dneva, potem pa bo Krn ob koncu tedna pobeljen.

Mukica, res smo se srečali v tistem zdrsanem žlebu nad votlino, z urbančkom pa na vrhu. No naslednjič si pa še kaj povemo. Srečno!

Za soboto je bil v planu Razor. Vremenska napoved ni bila kaj prida, še slabše je bilo vreme v resnici, saj je celo pot od Nove Gorice do Bovca rosilo ali deževalo. Začel sem že razmišljati o rezervni varianti. Potem pa pri Bovcu dež čudežno preneha in cesta do Zadnjice je bila praktično suha. Na začetku oblačno, vendar je sivina v modrikastem odtenku nad menoj veliko obetala. Takoj pod spodnjim jezerom se prebijem nad oblačni pokrov in ugledam sinje modro nebo, ki smo ga Primorci zadnje dni lahko samo sanjali. Praktično brezvetrje, vročina pa skoraj kot poleti. Na vrhu Razorja je ob rahlem vetru kazalo 15C (senzor v senci). Pot brez posebnosti, sneg je povsem pobralo. Smo pa sneg vsi obiskovalci pričakovali, vsaj po cepinih na nahrbtnikih sodeč. Ob treh gamsih sem srečal samo tri ljudi, nepričakovano malo glede na razmere. Te so bile res fantastične, razgledi fenomenalni, le Primorska se je skrivala pod smetano oblakov. Skratka bil je dan kot le redko kateri v letu in res bi ga bilo škoda zamuditi. Tako nepričakovan lep glede na napoved, da sem sončna očala pustil v avtu, zimsko opremo pa imel s seboj…. Še dve besedi o novem odseku poti: kratko in zahtevno. Bolj kot to pa bi rad izpostavil, da je takoj nad izhodom iz ferate naloženega ogromno kamenja, ki se že ob najmanjši nepazljivosti sproži. Sedaj ko Razor bolj kot ne sameva, je tveganje, da dobiš kaj na glavo majhno, na višku sezone pa…

V torek 16.7. z Rudnega polja preko Kredarice na Triglav, povratek čez Planiko. Ko so se jutranje meglice razkadile, se je naredil prečudovit dan. Pot bp, gneče nobene. Dober dan zelo redek, zato pa toliko bolj pogost hello, ahoj,...

V nedeljo se odpravim iz Lepene proti Krnskim jezerom. Cesta do doma je normalno prevozna, okoli doma je sicer sneg, vendar je parkirnih mest dovolj.
Prve serpetine poti so kopne, sneg začne nekje na 850 mnv, od tam dalje pa snežna oddeja samo narašča. Na merilnem mestu nad zgornjo postajo žičnice ga je še 220 cm. In čeprav se nam zdi, da je še ogromno, je to še vedno dober meter manj kot rekordnega leta 2009. Sneg je bil (in je še vedno) južen, gnil, prediral se praktično na vsakem koraku. Najhuje je bilo med cca. 1000 in 1300 nmv. Še večja veselica pa je bila ob povratku, ko je sonce opravilo svoje in skoraj ni bilo koraka brez da bi se pogreznil vsaj do kolen. Glede na temperaturo in napoved bo verjetno naslednje dni še slabše. Nad cca. 1300 m je sneg večinoma držal, tudi ob povratku. Pri koči in jezeru nas je bila pisana druščina pešakov, krpljarjev in turnih smučarjev. Jezero je še v ledu in snegu in verjetno bo še kar nekaj časa tako. So bili pa razgledi enkratni, temperature skoraj poletne in kar težko se je bilo odpraviti nazaj v dolino.

V soboto (16.02.) se s kolegom zjutraj odpraviva iz Avse proti Matajurju. Prvi del poti skozi gozd je bilo shojeno, tudi udiralo se skoraj ni. Po izhodu iz gozda in do konca pl. Idrsko pa sva bila stalno do riti v snegu. Pri razpotju za Mrzli vrh je postala pot precej boljša, večino je sneg držal najino težo. Od grebena dalje pa je bilo snega bistveno manj, podlaga precej bolj trda. Nazaj grede se je že zmehčalo, tako da je bilo ugrezanja več. Planini sva se izognila z ovinkom preko Mrzlega vrha. Pot iz Avse do planine je zaradi številnih obiskovalcev kar dobro shojena, od planine do vrha Matajurja pa manj.
Vreme enkratno, prav tako razgledi. Cesta do Avse povsem kopna. Edina napaka je bila, da nisva imela krpelj. Sva pa na kondiciji pridobila

Danes (četrtek) iz Vrtovina na Kucelj, nazaj pa najprej proti Velikemu robu, nato po stari cestni povezavi iz Vrtovina na Trnovsko planoto do srednječavenske poti, ki ji sledim do razcepa direktne poti za Vrtovin, po kateri se spustim na izhodišče. Spodaj pot namočena, blatna, sneg začenja na 700m. Proti vrhu je precej spihan, sicer pa ga je bilo na določenih mestih do kolen. Razen divjadi (srečal trop muflonov)ni bilo pred menoj nobenega, tako da sem se kar malo nagazil. Še najbolj pri sestopu proti stari cestni povezavi na Trnovsko planoto, kjer ga je precej napihanega in sem se 2x pogreznil do pasu, po cesti pa nato do 0,5m. Sicer pa čisti užitek in vreme ok- burja je ponehala.

Po sobotnih nalivih in burji, v nedeljo dopoldan pogledam proti Slavniku. Bel do Podgorja! Počakam še na kičasto vreme in jo mahnem na Slavnik iz Podgorja po ta strmi. Turca prava "zimska", ponekog je bilo snega do kolen, pot pa dobro shojena. Proti vrhu, kjer je burja imela mlade, ga je bilo komaj kakšen cm. Ob koči se je dalo lepo martinčkat, na samem vrhu pa ledeno in vetrovno.