Planina Svinja / Saualpe (2079m)

Mene pa zanima, če so po vrhovih in kočah Avstrije tudi vpisne knjige ter žigi tako kot pri nas in kako je z označenimi potmi?? Ker še nisem hodila po Avstrijskih hribih, bi mi mal informacij kar prav prišlo, ker se bom počasi vendarle odpravila čez mejo!
Hvala

Poti so dobro označene, razlika je le v barvi planinskih tabel. Na večini vrhov so žigi in vpisne knjige.

Aha, Tadej vidim da si ubral točno isto pot kot jaz. Gor je bila pot dobro označena, za nazaj do Ladinger Hutte pa ne bi ravno rekel. Če ne bi bilo enih lokalcev bi morda kaj lahko zašel.

klavdipo, jaz ti lahko samo rečem da je v tujini(govorim sicer bolj za italijo in francijo) odnos v kočah in obnašanje gostov popolnoma neprimerljivo s slovenskimi. V boljšem smislu. Kar se tiče Avstrije mislim da je označevanje nekaj takega kot pri nas, Italija(razen južne tirolske) nekoliko slabše), francija pa je kar se tega tiče slaba...

Kako lepo pričarano vzdušje širnih planjav in neskončnega miru. Turo shranila v Lunin predalček.

Tam gor je res divjina kot v kaki preriji divjega zahoda ali pa v škotskem Highlandsu. Kdo bi to pričakoval v Avstriji!

Imate kakšne časovnice za vzpon?
lp

MajaO, Najlepša hvala za informacije, lp!

Leta 2008 sem naredil krožno pot od Geissel hutte na Ladinger Spitz in nazaj. Skupaj je bilo zmerne hoje, s postanki za čaj, pivo nekaj čez 6 ur. Skupaj pot znese okoli 15 km in 700 višinskih metrov.
Parkiral sem malo višje od Geisselhute. Od parkirišča do Offnerhutte je približno ena ura nato do Wolfsberger Hutte še okoli 40 minut. Od tu pa do vrha Ladinger Spitz pa še 1 uro 40 minut torej skupaj 3:20. Z vrha pa nazaj preko Sandkogla in Ladinger Alma še okoli 3 ure. Naložil bom tudi GPS sled, če bo komu v pomoč.

LP Janez
P.S
Še nekaj slik če bo ratral

MajaO: Vidim, da se na geologijo bolje spoznaš kot jaz ker si lepo sama vse poiskala in tudi uporabljaš izraze, ki so meni popolnoma tuji. Tudi Bojan_A veliko ve o geologiji ker mu je to njegov hobi pa je tudi že nekaj o gnajsu pisal na svojem blogu.

Z gnajsom sem se jaz v Visokih turah že srečal na Ankoglu in Säulecku. Veliki kamniti bloki nagrmadeni en na drugega po katerih je prav zoprno hoditi ker ne veš ali se ti ne bo kateri premaknil pod nogami in boš padel.

Tam ni melišč v našem pomenu, so samo 'skališča'! Vse izgleda kot bi bil na nekem drugem planetu!

Podobno je bilo tudi v Narodnem parku Stelvio(Južna Tirolska) le da gre morda tam za kako drugo kamnino(bolj rjavkasta) sicer pa podobna. To so sicer Retijske alpe, če kdo ve kakšne kamnine so tam.

Ja 24. avgusta.

V soboto je sonce kar vabilo iz megle. Opravili smo krog: Lading(P) - Wolfsberger huette - Ladinger spitz - Ladinger huette - Lading (P). Za celotno pot smo porabili pet ur. Pot je primerna za tiste z manj kondicije, saj ni sledu o kakšnih strmih vzponih. Je pa tudi dober cilj za pozna leta, sem si kar dobro ogledal terene.

Včeraj sem bil na Veliki Svinji. Razmere so bile idealne. Jasno nebo. Svež veter. Nad kočo Giesslhutte je veliko parkirišče kjer sem parkiral, nato pa najprej po označeni poti do Offnerhutte. Potem sem pa kar preko obsežnih gorskih planjav, med čredami krav in preko potokov sledil najvišji točki na obzorju in stopil na vrh. Sestopil sem najprej po markirani poti, nato pa sem sledil izhodišču, ki sem ga ves čas gledal pod sabo. Do Wolfsberg hutte niti nisem prišel, ker se mi je zdela nekam stran od poti in sem raje sestopal, kar po brezpotju do izhodišča. Skratka zelo lep, ne preveč naporen vzpon. Pa še nekaj gob sem našel ob poti

22.3 na Svinji.Parkirišče kopno.Z višino vse več preobraženega snega,kateri pa tudi zgodaj ne drži teže človeka.Za zadnjih 300 višincev priporočljivo uporabiti krplje.

sobota, 20.4.2019

Sandkogel in Ladinger Spitz

Na grebenu je še kar nekaj snega, ki ga hitro pobira in če ga te dni ne bo zapadlo kaj dosti, bo pogorje kmalu kopno. Midva s princesko sva šla prvo na Sandkogel, od tam na Ladinger Spitz in z njega sestopila mimo Wolfsberger huette. Ves ljubi dan nisva srečala nikogar, samo dve jerebici sta nama prekrižali pot tik pod Sandkoglom.
Pozor! Na Svinji se potikajo volkovi, zato previdnost ne bo odveč. Nanje opominjajo tudi opozorilne table ob poteh, ki vodijo do koč in vrhov.

https://tubojan.blogspot.com/2019/04/sandkogel-in-ladinger-spitz-svinska.html

V soboto 8.2. od prelaza Klippitztorl proti vrhu Forstalpe. Del poti brez snega, delno pa spihano in proti vrhu poledenelo. V gozdu (nazaj smo šli po krožni poti) do 40 cm snega in shojeno.

Danes pa sva osvojila pet vrhov .Štart je bil na sedlu Klippitztorl-1644m. Nato po označeni poti na Geirkogel-1917m, nadaljevanje pa na Getrusk-2044m .Vmes je bil še vrh-Forstalpe-2034m in vrh označen samo z označevalnim kamnim za vrhove -Kienberg-2050m.Kot špica ture pa na koncu po štirih urah in pol hoje na Ladiger Spitz-2079m( Velika Svinja).Žal je bilo slabo vreme -megla in huronski veter. Potrebne so bile rokovice in zimska kapa in skoraj bunda.Za nazaj pa se je megla le razkadila.Drugače pa je pot dobro označena , lahka-ponuja nam prelepe skalne skulpture.Nazaj grede pa sva se prvega in drugega vrh ognila.Pot je ravno tako označena.

Še nekaj mojih slik z včerajšnjega vetrovnega izleta po Svinški planini (druga imena so še planina Svinja, Svinečka planina, Svinja planina, Svinjska planina in po nemško Saualpe, morda se najde še kakšno ime).

Lp, Tadej

Danes sva z Romano hotela prehoditi, to pogorje, pa sva zdržala do prvega vrha in nekaj metrov naprej, veter in megla sta hotela svoje. Vrnila sva se in po spodnji stezi , V zavetju dreves vrnila na greben, tudi sedaj nisva prišla do vrha, veter in megla, sta naju vrnila nazaj.

Na Ladinger Spitz z zahodne strani je prav lep sprehodek. Do Steinerhütte se tudi pozimi večinoma pride z avtom, nato pa po poti do malo čez 2000 m visokega grebena in po grebenu do vrha. Tudi v snegu zelo enostaven, a razgleden zimski sprehod.