Sveti Ilija (Pelješac)

http://www.hps.hr/info/hrvatski-vrhovi/peljesac-zmijino-brdo-vrh-sv-ilija/

Če še vedno iščeš informacijo: Iz Orebića je najlažje najti pešpot, ki vodi mimo frančiškanskega samostana: v Orebiću slediš smerokazom za Viganj in Lovište; po cca. 1km je pri hotelskih kompleksih začetek pešpoti (desno navzgor); ker je vse zelo dobro označeno, nadaljnji opis niti ni potreben. Svetujem ti edino, da s seboj vzameš VELIKO vode, ker na poti ni nobenega izvira, pot pa je zelo izpostavljena soncu. Pot je dolga, ker gre povsem okoli prvega hriba (Zmijinega brda), lahko mirno računaš 4h (tudi če stopiš kar konkretno). Pa še eno opozorilo: nujno vzemi palice, ker je veliko kač (preverjeno!!!) - in sicer modrasov, tako da pazljivo. LP

Pazi tudi na črne vdove, teh tudi ne manjka.
Obstaja še zahodna pot, kakih 250 m manj je višinske razlike, začne se pa zahodno od Viganja ob glavni cesti:

zemljevid Openstreeet map tukaj

Na zemljevidu je prikazan kolovoz, ki ga bo najverjetneje treba prepešačiti, ker je na začetku rampa, običajno zaprta. Dalje je navadna planinska pot. Priporočam zgodnjo uro odhoda in res veliko vode. Markacije so tudi na tej stezi, katere dobršen del poteka v gozdu, kač pa kljub vročini takrat nismo srečali. So pa neki jamarji, ki so imeli tabor, pokazali črne vdove in res si jih ne želiš srečati od blizu.

Je pa razgled z vrha fenomenalen in je vredno iti gor.

Super, točno to sem rabil. Hvala vsem!!
Bom pa pazil, seveda, kot vedno.

Ej, a ima kdo morda kakšno uporabno informacijo o vzponu na vrh Sv. Ilije na Pelješču. Tud js grem drug teden v Orebič pa bi dopust izkoristu za to turo. Se vam v naprej zahvaljujem za vsak uporaben nasvet. m.

http://planinarenje.hr/kt/gorja/hrvatsko/dubrovacko-podrucje/zmijino-brdo-na-peljescu-vrh-sv-ilija/orebic-sveti-ilija/

http://www.viganj.org/dalmatin/?page_id=170

Nočem strašit, ampak samo v vednost..
http://www.24ur.com/novice/crna-kronika/kot-bi-iskali-iglo-v-senu.html

Pazi se zmija ... ti kamenjari (velebit, biokovo, mosor, sv. ilija) su po ljeti prava legla poskoka i ostalih zmijetina, tako da malo više previdnosti ti neće škoditi. Pa uzmi dosta tekućine ...

@ Marchy: za Iljo lahko štartaš direktno iz Orebiča, lahko pa se zapelješ do Perne (Kučište) oz. Viganja in štartaš tudi od tam. Začetki poti ob cesti so vsi označeni z rdečimi tablicami. Hoje je cca. 3-4 ure, ker grejo vse poti nekliko "okoli rit u aržat". Midva običajno štartava iz Perne, malo pred restavracijo Morski val (ker sva tam pač običajno nastanjena). V Viganju se pot začne točno sredi kraja. Lahko se zapelješ tudi do samostana nad Orebičem in tam štartaš.
Štartaj zelo zgodaj, vode vsaj 4l in res pazi na kače, ker jih je res veliko (maja so se celo po glavni cesti sončile).
LP

Vrh Sv. Ilije osvojen 15. 08. 2013. Startala sva ob 5.30 pri recepciji hotela Bellevue. Na vrhu sva bila ob 7.55, Hodila sva v zmernem tempu in brez postankov. Žal nisva imela sreče z razgledom, ker so se iz morja dvigale meglice, komaj sva videla Korčulo in Hvar. Z rha sva odšla 8.45, za minutko sva se ustavila pri votlini in nadaljevala pot po gozdu črnega bora. Zadnji del poti je zelo naporen, ker sva imela sonce točno nad glavo pa tudi hodila sva kot slepca, saj sva s palico potrkala na vsak grm in skalo, pač previdnost. Pri samostanu sva popila zadnjo kapljo vode, ob 11.00 pa sva že na terasi hotela Bellevue pila v rosnih kozarcih tisto tekočino grenkastega okusa z veliko pene. Objavljam tudi nekaj slik z najine poti, ki pa so se nevem kako znašle na mojem prvem sporočilu ??? lp vsem marchy

V petek (27.9.2013) ponovno na Iliji Tokrat sva pustila avto pri hotelu Bellevue, nato peš mimo Ruskovićev nad Orebićem na vrh. Spust po običajni poti do Bilo polja in nato mimo frančiškanskega samostana direktno do avta Vreme je bilo sprva sončna, nato so se pripodili z jugom sumljivi oblaki, ki pa so se nama na vrhu že razmaknili sicer vse povsod cvetoče jesensko resje, v gozdu v bližini planinska koče pa OGROMNO marel, tako da je bilo za večerjo poskrbljeno za celoten krog sva porabila približno 5 ur in pol, pa nisva ravno dirkala

Med vsakim dopustovanjem na Jadranu se odpravimo peš na kakšen bližnji vrh. Tokrat je bil na vrsti polotok Pelješac, z najvišjim vrhom Sv. Ilije. Pričeli smo takorekoč na dnu s priobalne pešpoti v Orebiču. Pot je zelo lepo in spretno speljana , sicer malo naokoli a kolikor se je le dalo tudi v senci. Strmina ni prehuda, pri dovolj zgodnjem štartu tudi vročina ne predstavlja posebnih težav. Na vrhu precej hladno glede na vročino spodaj. Zloglasnih kač nismo videli, morda so se pred pripeko tudi one raje skrile. Pri koči malo pod vrhom nas je prijetno presenetil domačin, naj bi bil nekakšen oskrbnik, ki nam je skuhal tisto tapravo kavo ki je v kaffičih že zdavnaj več ne dobiš.
Kdor je vsaj malo hribolazec, naj se te poti nikar ne ustraši.

Prejšnji teden sem med dopustom v Orebiću šel na Sv.Ilijo, ki je najvišji vrh Pelješca. Višinska razlika je kar spodobna (961 m). Šel sem od hotelov mimo samostana in cerkve ter mimo zavetišča pod vrhom. Ta pot je precej položna (hoje 2,5 h), markacije v redu, kač ni bilo. Treba je iti kar zgodaj (vsaj ob 5. uri). Razgledi so res enkratni. Od zavetišča vodi v mesto (mimo cerkve) bolj strma pot, ki pa je tudi markirana.

Že nekaj časa po dopustu na Orebiču bi rad napisal nekaj o vzponu na Sv.Ilijo 961 m.
Odpravil sem se v Nedeljo 31.7.ob 5.15 izpred hotela Bellevue do mesta nato v smeri Ruskoviči. Na vrhu sem bil z manjšimi postanki ob. 8.15.
Dolžina izmerjena izpred hotela z GPS-om na vrh 8 km, od vznožja 6,5 km.
Res lepa gora z lepim razgledom.
Predvsem me je bilo strah kač (modras) s katerimi so me dražili prijatelji. Nisem srečal nobene in tudi skrbnik na koči je povedal, da jih na sami poti težko srečaš. Priporočeno pa je imeti pohodne palice pa seveda dovolj vode.

Kače so ! Poskoki na grmovju in vejah dreves in to pod samim vrhom.

Ja ja, pa še po zraku ker prileti.

Risto ima čist prav

Letos sem bil četrtič na "Zmijskem brdu" pa še nisem srečal kače.... Razgled je pa vsakokrat čudovit!

Približno 20 let že dopustujemo v Vignju in vsako leto se 3 do 5x po različnih smereh odpravim tudi na Sv.Ilijo pogledat če je kaj novega. Bi rekel, da sem precej domač, čeprav pravih domačinov tam ne srečaš. Največ je Čehov in Poljakov ter seveda Slovencev. Kače? Na uhojenih poteh jih ni, ker tudi one obožujejo mir, če pa se trudiš iskati težave po nekaj 10m oddaljenem grmovju in skalovju, jih tudi najdeš (preverjeno iz firbca, brez posledic). Sv.Ilija je lep hrib, primeren za vsakega fizično zdravega človeka z vsaj srednje dobro kondicijo. Vse poti so približno enako dolge, tehnično nezahtevne in večji del zelo razgledne. Hribovci tudi nimamo težav s sledenjem markiranim stezam in z orientacijo. Pot je od morja markirana z 2:50 vendar je zmernega korakanja navkreber približno 2 do 2 in pol uri, strumnejšega pa uro in tričetrt. Naporno je za majhne otroke, sploh ko postane vroče. Ampak najpomembnejša je rana ura - takoj ko je zjutraj dovolj svetlo za varno hojo. Vode zadošča 1,5 do 2 L na osebo. Obutev za skalo in grušč, supergarji tvegajo kak udarec kamna po gležnju. 2 je bolje kot sam (hm, kot vedno;, trije smo pa že najboljši par)in mobitel v žepu. Vrnitev s hriba naj bo vsaj do 10-ih, ker kasneje postane v zadnjem delu res peklensko vroče. In to je vse! Kdor upošteva teh nekaj napotkov (iz mojih dolgoletnih poizkusov), bo na izletu izjemno užival. Le držati se je treba uhojenih markiranih poti in ni nič bolj nevarno kot na Kamniško sedlo - še manj hoje je. Ne iščite pa težav "po celem", ker tam ni nič lepše kot na poti, kvečjemu težko vas bodo našli, če se kaj "zalomi". Sicer pa kar korajžno in srečen korak !

Se pridružujem tistim mnenjem, da je potrebno zgodaj na pot, z veliko tekočine. Nagrada pa je obilo krasnih razgledov po celi poti, ne samo z vrha. S kačami so pa res precej strašili, predvsem domačini, pa na poti ni bilo videti nobene.

No sedaj pa bol konkretno. V avgustu 2012 sem šel 9.8. iz Orebiča preko Belega polja na vrh in po isti poti nazaj. Kupil sem si manjšo svetilko in 11.8. ob 3 uri (po poti, ki je bila cca dva tedna prej usodna za gledališkega igralca Mira Podjeda)iz hotela čez Ruskoviče na vrh.Vračal sem se z vrha in z glavo zadel manjše drevesce (bolje rečeno vejo debeline 4 cm) in hitro sklonil glavo. Čeznjo mi je poletel poskok. V enaki situaciji je pred mano hodil prijatelj in zadel z glavo v vejo in od takrat sem prepričan, da je bil napad usmerjen v vrat.Mobitel imejte s sabo vendar se resnično obnašajte kot,da ga nimate.Kače so realna nevarnost in nobeno pleteničenje ne bo pomagalo. Pravljičarji so polni nasvetov dokler se nič ne zgodi. Ta trenutek je še vse v redu; že v naslednjem je vse narobe ! Domačini že vedo in ne podcenjujte jih. In srečno vsem !