Dolina reke Glinščice - Val Rosandra

Včeraj sva se z bratom odpravila v dolino reke Glinščice, da sva malo poferratala in poplezala (vzpenjala se) ob njih. Najprej sva se malo ogrela na bližnji zajli pri Rose di Inverno, nato sva se podala navzgor in zaključila krog. Ko sva se malo ogrela, pa sva se odpravila še na ferrato Bruno Biondi. Obdelala sva jo od leve proti desni (se pravi v smeri proti cesti) in nato še nazaj (se pravi v smeri Rose di Inverno). Sama ferrata Bruno Biondi je predvsem daljša in tehnično bolj zahtevna kot Rose di Inverno, čeprav je na slednji takoj na začetku kar težaven del - C. Na ferrati BB se pozna predvsem kondicija. Ko sva se vračala nazaj po njej, sva bila že kar zelo utrujena in sva bila zelo vesela umetnih stop, izklesanih v steno, na katere sva se pred tem, ko sva prvič hodila mimo njih, jezila Nekako sem ocenil, da je na BB en del (ko greš iz D proti L) težavnosti C/D je pa res zelo prijetna za plezati in se učiti ter navajati na takšne ture.

LP in varen korak,
Ben

V soboto po poti grad Socerb - dolina reke Glinščice - Boljunec.
V začetnem delu poti je lep pogled na koprski in tržaški zaliv. V samo dolino smo se spustili preko Comicijevega turna ter mimo cerkve Sv Marije na Pečeh. Po poti mimo slapa Supet smo prispeli do gostilnice v Botaču. Sledil je vzpon do bivše železniške proge ter po njej prot Boljuncu, kjer smo zaključili pot ob sadiki žametne črnine, najstarejše trte na svetu, ki jo je občini Dolina podarila mestna občina Maribor.

Dolina reke Glinščice (Val Rosandra) je prevzela tudi mene/nas in k lepim opisom predhodnikov in Lidije Jesih dodajamo še naš prispevek iz nedeljskega izleta.
Če greš nekam prvič, je pravzaprav najtežje najti pravo izhodišče, sploh če bi radi naredili lepo krožno turo. V Boljunec (Bolunz po tržaško in Bagnolli della Rosandra po italijansko, če boste kraj iskali po zemljevidih), lahko iz primorske avtoceste dospete, bodisi tako, da iz Kozine zavijete proti nekdanjemu mejnemu prehodu Krvavi potok in potem naprej čez San Lorenzo (Jezero) v dno doline, ali pa logistično enostavneje, če za predorom Kastelec zapustite avtocesteo in se v smeri Socerba peljete do Boljunca. Sredi kraja, ob glavni cesti, je sorazmerno veliko parkirišče (brezplačno) pred dokaj markantno stavbo z napisom: Teatro France Prešeren. Od tam, kmalu najdemo nekaj smernih tabel, ki nas usmerijo čez naselje proti plan.koči Mario Premuda in dolini Val Rosandra.
Našo pot smo nadaljevali čez sorazmerno zahteven Comicijev greben nad cerkvico sv.Marije na Pečeh, se spustili do slapa, se vračali po rečni soteski po desnem bregu, nato se po krajšem in lažjem grebenu (ne vem, če ima ime) povzpeli do prvega razglednika pri Zabrežcu, od tam pa sestopili do že omenjene planinske koče Mario Premuda.
Za obisk ferat, ki ob cesti niso vidno označene, se je iz Boljunca potrebno zapeljati navzgor, skoraj do vasi San Lorenzo, mi smo parkirali pri drugem razgledniku, od tam pa je navzdol po glavni cesti potrebno prehoditi kakih 150 m in poiskati odcep, stezico v desno, kjer potem čez gozdič pridete na začetek prve ferate "Zimske rože".
Kar škoda, da ti kraji niso slovenski, ... čeprav napis: Senca Confini - brez meja, lahko prebereš marsikje.

Včeraj prehodili krožno pot po dolini Glinščice, ki sem jo že dalj časa načrtoval in nam ni bilo žal, pot lepa in tudi razgledna in jo zelo priporočam če se nahajate kje v bližini in izkoristite priližnost za obisk tako kot smo mi.

Na nekem zemljevidu sem naša "peš pot" po dolini Val Rosandra (Boljunec-Botač-Zabrežec-Boljunec), tukaj pa vidim, da vsi navpično plezate... Ali je pot prehodna brez SVV? (tudi nekih izkušenj s plezanjem nimam... Na vrh še splezam, dol pa je že težje )

Pešpot je eno, ferata je drugo, plezalne smeri so pa tretje. In v Glinščici imaš vse to. In ne, za tisti krog ne potrebuješ nobenega samovarovanja.

Danes smo izkoristili prelep dan in zopet odšli v meni ljubo dolino reke Glinščice, kjer smo zopet preplezali dinamično ferato Bruno Biondi, nato pa še ferato Zimska roža. Pihalo skoraj ni nič, dan pa perfekten-brez oblačka. Superca!

Včeraj s PD Medvode v dolino reke Glinščice na lepo razgledno, krožno turo. Krenili smo iz smeri Boljunec, se preko razgledišča Zabrežec spustili v vasico Botač, nato mimo cerkve na Pečeh na Commicijev turn, čez Vrh nad Krogljami pa spet v Boljunec. Lepote te doline človeka zares prevzamejo! Občudovali smo tudi že prva cvetoča drevesa!

Lepe slike Ločanka. Naš PD vedno lepe najde.

Lidija, vaš PD je zelo OK. Sem bila presenečena!

Čudovito doživetje z obilico adrenalinskega ter pohodniškega užitka. Obisk priporočam .
Slike z obiskom ferat in doline so dostopne na:
http://www.pdmaticams-drustvo.si/

Danes po dolini Glinščice in nato po grebenu na Comicijev turn. Greben je kar zračen, pot pa je na enem mestu kar izpostavljena (špico lahko obidemo po levi). Sicer pa je skala odlična, zelo kompaktna in ne drsi. S turna sva sestopila mimo cerkvice in se spustila proti slapu, ki ima ta čas še veliko vode.

Mi smo bili v Glinščici v nedeljo. Pretirane gneče še ni: https://bojanambrozic.wordpress.com/2015/04/19/glinscica-19-4-2015/

Včeraj sem se odpravila tudi jaz na potep po dolini Glinščice (brez ferat ). Prelepo je in so res poti za vsak okus. Nekaj slik in mojih vtisov na http://potovanja-tamara.blogspot.com/2015/05/potep-po-dolini-glinscice-val-rosandra.html

Kigeot, samo mali popravek-mislim, da nisi slikal kozoroga. Iz rodu kopitarjev je res , samo ni kozorog.

Vetrovno vreme po hribih mi je prestavilo cilj na ferate v Glinščici. Sonce, toplo vreme in zmeren prepih so se pokazali za odlično izbiro . Tukaj sem bil prvič in sedaj jih lahko primerjam z ostalimi prehojenimi. *Bruno Biondi* in *Nos* nista čisto za vsakogar, nista pa posebej zahtevni. V detaljih dosegata dobro C kategorijo, z večkrat omenjeno oznako D se ne strinjam. *Zimska vrtnica* je bolj splošno dostopna, slaba C. Skala je povsod odlična, na vseh pomembnih mestih so naravni ali izklesani stopi, jeklenice tudi niso preveč ohlapne. Te ferate so po zahtevnosti podobne tistim v Škocjanu na Koroškem, tudi stil prečenja je skoraj enak. Skratka … Glinščica je priporočljiva tako za feratanje kot martinčkanje 

.Super tura,me mika.

Popravek na zapis od @B2 na drugi strani:

Alpinist Emilio Comici se ni smrtno ponesrečil v Glinščici temveč v Val Gardeni, kjer je živel potem, ko je zapustil Trst. Spomenik, posvečen njemu, nad cerkvijo Sv. Marije na Pečeh, je tam zato, ker je v Glinščici začel s svojim alpinističnim udejstvovanjem.

Še ob dvanajstih je kazalo, da s Comicijevem grebenom ne bo nič, ampak se je na srečo vreme obrnilo na bolje.
Greben je kar izpostavljen in te pripelje direkt do spomenika. Varovanje je možno na svedrovcih, ki so kar pogosti. Sledil je sestop po grapi, v smeri slapa ( tudi možnost varovanja ) in nato po desnem bregu reke v dolino.
In, ker smo pogrešali sonce smo obiskali še ferate nad Glinščico.
Lp

Sva šla z Mihom, na kraški rob malo roke pritegnit, saj v visokogorju novo zapadli sneg predstavlja trenutno navarnost plazov. Po ferati Bruno Biondi in Nos, z lepimi pogledi na Tržaški zaliv? Industrija. Vreme pa kot se šika, na soncu je bilo 11°C