Danes je napoved kazala jasno vreme nad 1500 mnv, zato sem se odpravil iz parkirišča v dolini Vrata, po Tominškovi poti na Begunjski vrh. Štartal v temi in megli, po dobri uri hoje se prične sneg in led na poti. Glede na število pajčevin na obrazu, ni bilo od včeraj po tej poti nikogar, kar potrdijo tudi stopinje v snegu, dva para čevljev v smeri sestopa.
Na začetku plezalnega dela poti, še vedno v gosti, temni in de-motivacijski megli, na poti pa vedno več snega in ledu, zato je potreben previden korak, seveda pa brez izkušenj ne bi rinil dalje.
Nekje na 1700 mnv končno pomolim glavo iz goste megle, to pa kot vedno, motivacijo vzdigne na pravo ravan in gremo "gasa" dalje. Pot do izstopa iz Tominškove lepa, varovala dobra, sneg pa v senčnih legah vztraja.
Pri Staničevem domu si skuham kavo, pogledam v zimsko sobo, ki je zelo lepo urejena (vzmetnice, vzglavniki, itd...) in upam, da takšna tudi ostane. Po kavi skočim na Begunjski vrh, kjer srečam tudi edinega pohodnika danes, ki je prišel iz smeri Vrbanovih špic.
Na vrhu prekrasni razgledi v samoti, zato ostanem nekaj časa in uživam.
Sestopim po poti za Cmirom. Tudi tu, v senčnih legah za Begunjskim vrhom, vztraja sneg, ki je bil še brez sledi, zato se orientiram po možicih. Zadnji del poti, po severnih meliščih, pa je bil zopet v gosti megli, pot pa prekrita z nekaj cm snega, zato je bilo potrebno previdno sestopiti, da se ne odpeljem kam predaleč.
Lepa krožna pot na prelep dan. Vsega skupaj 6h in 30min hoje, po zimskih in pomladnih poteh
Več pa v slikah in video posnetku.