Po enajstdnevnem dopustu v Južni in Vzhodni Tirolski je bilo treba razmigat kosti.
Ker mi ni več za zgodnje vstajanje, iščeva rešitev, no, pa gremo na Boč iz Studenic, kjer je ena izmed 5 najboljših vod v Sloveniji. Celo iz Murske Sobote so se pripeljali po njo, tam je namreč njihov izvir – prav tako eden najboljših, poplavilo neurje. Po temeljitem razmisleku se odločiva, da nadaljujeva pot po rimski cesti in potem v nadaljevanju kar po cesti do vojaške postojanke. Bila je dobra odločitev, saj navadno greva po celem vzhodnem grebenu, toda zaradi neviht nisva bila prepričana, kako je s potjo.
Uživala v samoti, globoki senci dreves, ob celi poti vzpona in spusta božanski vonji ciklam, takšnih rastišč ciklam še nisem zasledila, oglašanje ptic, sledovi muflonov in gamsov … kaj še hočeš lepšega za popolno sprostitev.
Postanek pri domu, malo daljši, saj je dom obnovljen, prijetna postrežba, dobra kosila, ni minusov.
Vračanje po poti čez Formilo, potem po brezpotju do izhodišča. Krasno izkoriščen popoldan, brez slabe volje in jeze.
LP!
ps
Če kdaj zapišem resnično stanje na poti, se ne jezim pri tem, kot vas veliiiiikkkka večina meni. To je samo zapis dejanskega stanja v naravi.