Bornovi tuneli, planina Prevala, Begunjščica

Klik:
http://www.hribi.net/pot.asp?gorovjeid=11&id=52&potid=607
Aja, geološko so to karavanke.

SUPER TURA

POT NI TEŽAVNA

začni na ljubelju proti planini preval,
pojdi čez kalvarijo na begunjščico,
potem na robleka, smokuško planino,
zelenico in nazaj na ljubelj

zelo lepa enodnevna tura

srečno in veliko užitkov v gorah

Poglej http://francb.moj-album.com/album/7643569/ - pot v slikah.

Uživaj

Koliko ur znese ta krožna tura, ker jo nameravam jutri prehoditi?

Pot sem prehodil prejšnji teden,s to razliko da nisem šel čez Kalvarijo ampak čez Rožo(ta pot je bolj položna),do Robleka in potem na vrh.Nazaj se je treba potem vračati do poti proti Zelenici(45 min.).Skupaj sem hodil 6,5 ur z dvema postankoma.

Men je najbolša relacij : Ljubelj-bornovi tuneli-preval-čez rožo na Roblek - vrh Begunjščice - čez kalvarijo nazaj na Preval. Super tura primerna za družine . Mi smo hodli z malimi otroci skupaj z večjimi postanki 9 ur.
Kozorog

Za pot Ljubelj-Bornovi tuneli- Prevala-Kalvarija-Zelenica -Ljubelj (krožna varianta), sem porabil 6 ur pa pol. Nisem ravno atlet (100kg), kondijcijsko pa, tko-tko! Ni problema, relativno lahka tura!
No, čez kavarijo pa je treba mal ugriznit u kolena!

Prvomajske praznike izkoristiva za skok na Begunjščico . Parkirava na Ljubelju in se po Bornovi poti podava do Doma na Prevali. Od tu sledi po kalvariji osvojitev Begunjske vrtače in prečenje po grebenu do Velikega vrha. Po malici na vrhu oz. krmljenju kavk sledi sestop do Roblekovega doma, kjer si privoščiva toplo malico in seveda ponovno vzpenjanje do prevala in spust po zahtevni do Doma na Zelenici. Vsa pot je kopna, razen ostanki zametov po grebenu, ki pa se dajo obhoditi brez težav. Druga podoba pa je pri sestopu proti Zelenici. V zahtevnem delu takoj pod vrhom je še veliko ostankov plazišč, in ostankov ledu, ki se ponavljajo vse do ruševja in je potrebna velika previdnost pri prečenju le. teh. Zadnji del poti skozi ruševje do doma pa je prava zimska kalvarija, saj je v ruševju veliko snega, ki je ojužnjen in se predira do riti, a z vztrajnostjo se tudi moker daleč pride. Za vso pot sva porabila osem ur in trenutno sestop z Robleka do Zelenice ne priporočam brez potrebnih izkušenj.
l.p..

Kljub ne preveč obetavni vremenski napovedi, se danes skupinica odpravi proti Begunjščici. Pot nas vodi preko Bornovih tunelov na planino Prevala in od tam po kalvariji na Begunjščico oz. Veliki vrh. Pot je kopna, a precej blatna, zato je kar potrebno nekaj previdnosti, da vam ne zdrsne. Pri prečenju grebena nas pozdravi precej leden veter, ki nas pripravi do tega, da iz nahrbtnikov priromajo kape in rokavice. Zato le kratek postanek na vrhu, in že smo na poti na Roblek. Po krajšem postanku se iz Robleka obpravimo proti Tinčkovi koči, nato pa proti domu pri izviru Završnice, kjer pa nas ujame ploha, ki nas spremlja vse do doma na Zelenici. Je pa pot iz Robleka super, le previdnost na spolzkih koreninah ni odveč. Na Zelenici pa le povedrimo in dočakamo še celo sonce. Še skok do Ljubelja, kjer nas čakajo naši jekleni konjički in tako zaključimo super krožno pot in ne glede na to, da smo danes doživeli vse vremenske razmere(razen snega) smo preživeli enkraten dan.

Je hodil kdo včeraj ali danes po Bornovi poti? Je kaj (koliko) snega zapadlo? Bi šli v nedeljo, pa ne bi radi ravno brodili po blatu .

Enka,Bornova pot je suha berez snega, samo baterije ne pozabi doma. Koča na Preval pa je sobota, nedelja odprta.

V obeh tunelih je kar precej vode, je fino, če imaš baterijo s seboj, da vidiš kam stopiš.Pot pa je brez posebnosti,sneg se je stopil.

Hvala! Za baterijo in dobro obutev pa vem, da je nujna v tunelih (že bila).

Sobotna krožna Ljubelj-Dom Zelenici- Roblekov dom- čez Rožo- planina Preval-o – Bornov tunel –nazaj na Ljubelj; parkirišče na Ljubelju, skupno izhodišče za številne gorske poti tam okrog, se je že kar polnilo; dobršna kolona »hribolaznih« navdušencev se nas je zagrizlo v strmino proti Zelenici, medtem ko je sedežnica bolj samotno bingljala nad našimi glavami in strmino proti vrhu; v glavi še ne povsem opredeljen cilj, se ob prihodu pred domom in v razgovorih s pohodniki izkristalizira v -naprej proti Roblekovemu domu; že od koče vidno nadaljevanje vseskozi markirane uhojene poti se nekam precej navzgor vije v rušnatem cik-cak slogu, le-to kmalu zamenja melišče večjih skal in kamenja, nato spet izmenjujoče rušje, strmo melišče, pa kamnita pot…. in daleč naprej v komaj vidnem polju par barvitih, premikajočih in vriskajočih pikic; vseskozi nas spremlja pogled na Vrtačo in Stol, na stranskem grebenu pa nadgradi razgled še na Bohinjske gore, Julijce in seveda dolino z Blejskim jezerom-bonbonček!; starejši par se smejoč »by the way prismuča« navzdol po melišču in nadaljuje proti (menda) Smokuški planini, medtem ko se jaz držim bolj notranje strani, da me ja slučajno ne bi zaneslo na drsno melišče, hahaha; no, bo treba še malo zagristi navzgor, ponekod malo ožja potka, nekje malo širša se na dveh, treh ovinkih meni nekam »grozno zoži« in s pogledom navzdol, uf, ne bi; še malo, pa smo pri prvi »zajli« čez skalo; no saj so res le v pomoč, ne v »preplah«; nato še nekaj ovinkov, novi greben z železnimi oprijemi in že je spust navzdol do Roblekovega doma - vrh me čaka prihodnjič. Pri domu polna zasedenost, sledi martinčkanje v varni senčici, malica iz nahrbtnika, nato pa nadaljevanje, v opoldanski vročini (hvala bogu v senci drevja) preko že znane mi Rože na planino Preval-o in od tu le še urico preko Bornovih tunelov (z lužicami) in s svežnjem lepih novih vtisov, čistih pljuč in polnih baterij nazaj na izhodišče; meni, čudovita pot; lp

Vreme sicer ni držalo niti do vrha, ampak konec koncev ni bilo pomembno. Začetek na Ljubelju, po lepo nadelani poti skozi Bornove tunele na Prevalo. Potem po Kalvariji, na srečo še ne premastni, na vrh. Od sedelca na vrhu že v oblakih (ta pravih), na vrhu leden dež in razgledi iz vode . Kljub oblaku ali pa ravno zaradi njega malo pod vrhom ujameva belke, res so že čisto bele. Kar takoj na drugo stran in na nakaj toplega V Roblek. Dež je iz poti naredil njivo, kar coklalo se je. Z Robleka čez Rožo nazaj na Prevalo in še enkrat skozi tunele. Pot je sicer blatna in mastna, kar zahteva pazljivost, snega pa ni. Drugo kot letnemu času pritiče, posebej ljubezniv pa je del od Ljubelja do bunkerja, namenjen, čemu drugemu kot ljubezni.

O, kako lepe slike, še posebno četrta!!!

Bravo!!!

Krog se da precej skrajšati, če z vrha sestopimo po Šentanskem plazu na Ljubelj. Res je precej šodrasto, če se v spodnjem delu držimo bolj desno, naletimo na stezo proti vmesni postaji žičnice.

Ljubelj- Prevala- čez Kalvarijo na Veliki vrh - Zelenica - Ljubelj. Čez Kalvarijo 1 uro grizla kolena, z Velikega vrha lovila zanesljive stope na spolzkih (od blata narejeno spolzkih kamnih. Nad Kočo na Robleku sva zavila desno in prečila melišča in vse kar je skalatega in rušnatega do Koče na Zelenici, kjer sva se potopila v meglo. Prej pa Sonce, 100 sonc in krasni razgledi vse do Ankogla, Hochalmspitze...da o naših lepotcih (skalnatih ) niti ne govorim. Prava škoda biti spet v megleni dolini.

Lepa foto reportaža fotka št.3 ta bi bila pa za naš parlament,da bodo videli kako izgleda "luč na koncu tunela"
lpM