Stržišče je lepa, mirna vasica, s cerkvico na hribčku, ki ti takoj pade v oči, naprej pa vasica Kal kjer se je začela pot našega zastavljenega cilja.
Pričakalo nas je prijetno, sveže, a sončno jutro. Ko smo ravnokar pomolili nos iz avta, se kar malo stresli in od srca nasmejali ko je iz sosednje hiše prišel prijazen vaščan v kratkih hlačah
, povabil nas je na kavico in dan je dobil še vonj po jutranji kavi.
Po okrepitvi smo se podali na pot, najprej do konca vasi, pa po široki gozdni cesti, ki se je, ko se je začela pot vzpenjati tudi zožila. Pot je ves čas dobro označena in vidna. Nato se je gozd končal in nas pripeljal na lepa travnata pobočja, vse do vrha.
Ves čas nas je po malem spremljal veter, na vrhu je bilo kar hladno, nazaj pa se je veter okrepil.
A kljub vetru je bila moja želja, da mi bo pogled segal na naše naljepše vršace močnejša. Na vrhu smo srečali tudi nekaj obiskovalcev, potem pa smo opravili obred po navodilih.
Preživeli smo prelep dan, bili smo dobra, nasmejana
in prijetna družba
