Danes je kar vleklo tole sonce nekam
...Ker ga vsak dan gledam, na vrhu pa nisem bila že kar nekaj časa, se že včeraj odločim, da grem danes spet na našega lokalnega očaka
. Ker se je od kosila moralo še malo uležati, sončni zahod pa se začne tam okrog 16.30h, sem startala šele po 15.30h. Toplo, toplo pa še enkrat toplo
. Tudi jaz se čudim naravi in se hkrati sprašujem, kdaj pa bo kaj snega prineslo v našo dolino
. Kar nekako se ne morem otresti občutka, da cvetje poganja in da želodi lepo kalijo. Slednjih sem videla kar precej
. Kakih 10min pred vrhom se gozd obarva v oranžno
. Kako lepo. Na vrhu nekajkrat kar močno zapiha, kar me opomni na takojšnjo uporabo kape in vetrovke. Sončni zahod pa spektakularen. Kar toplo ti je pri srčku, ko ga opazuješ in se hkrati zlivaš z naravo
. Zahod me spremlja še doberšen del poti. Kaj kmalu pa pridem do izhodišča, in sicer do sv. Tomaža. Srečna in vesela, da sem izkoristila lep dan.