Dovški križ

V torek zvečer sva okrog 21.30 prispela na bivak III, kjer sva prav udobno prespala noč do 4 zjutraj, ko naju je budilka zbudila. Cilj Jugova grapa in Dovški križ. Odpravila sva se čez melišča proti vstopu v grape pri Treh macesnih. Nisva šla direkt proti Macesnom ampak eno grapo bolj proti Široki peči, ker je bila bolj snežena. Sneg se z snežnimi jeziki prične pod Macesni, med tem, ko je neprekinjen sneg nad Macesni. Snega je še veliko, je pa toplota naredila svoje in se na mestih kar precej predira, tudi do kolena, je pa pod omehčanim delom tudi ledeno. Razmere v sami Jugovi grapi nisi bile ravno idealne za vzpon, ravno zaradi preveč prediranja na določenih mestih. Izstop na greben je mešanica, snega, kopne skale in ledu, tako da je potrebno biti previden. Kljub oblačnemu vremenu, so naju na vrhu pričakali lepi razgledi na bližnjo in tudi daljno okolico. Kar se razmer tiče, so popolnoma spomladanske in so že na skrajnosti primernosti za hojo, kar pa se turnega smučanja tiče, sam sicer tega ne počnem, pa tudi dvomim da je smuka po tako zmehčani podlagi prijetna. Je pa nekaj dobrega,«vode kolikor hočeš, in ni žeje«. Srečno.

Za zaključek dopusta pa še Dovški križ. Tokrat po poti Čez Brinje.
Pot je ves čas kar strma, položi se le na lepem razgledniku - Brinova glava.
Najprej na Šplevto, dokler so še trajali razgledi, potem pa na Dovški križ.
Posebnosti na poti ni, precej je možicev, ki kažejo pot.
Nazaj na Šplevto in v dolino mimo bivaka II na Jezerih. Melišče me ja zapeljalo kar malo predaleč v gozd in sem verjetno del poti naredil bolj po svoje
Slike:
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2017-07-22
http://www.petersfoto.si

Tisto melišče te ne zapelje predaleč, če pa te, potem pa skočiš ...kr globoko dol ..in ker očitno to nisi, potem si verjetno bil znotraj standartnih okvirjev ali si pa nemara res kaj novega odkril?

Pa že. Čez rob vsekakor ni šlo

Malo pred skokom bi čofnil v vodo. (če še kaj teče)

Itak. Mogoče sem se narobe izrazil. Dejstvo je, da sem takoj ko sem zapustil melišče,v gozdu za nekaj časa zgubil pot in jo nižje spet našel. Nič hudega. Ni prvič, ne zadnjič.

Včeraj 14.10. na Dovškem Križu, gor mimo bivaka dol čez Brinje.Še en lep jesenski dan v čudovitih barvah jeseni in z lepimi razgledi.

Danes v samoti čez Brinovo glavo na Dovški križ.Do Brinove glave je kopno,dereze sva si nadela pri izhodu iz gozda na začetku melišča.Sneg je bil zjutraj trd kot beton.Do sedla pod Šplevto je sicer nekaj kopnih odsekov a sva se jim še lahko izognila.Od sedla naprej pa je kopnine precej več,tako da sva večkrat z derezami škrtala po kamenju.Z vrha sva se spustila do bivaka in nato po dolini Rdečega potoka v dolino.Do skoka je šlo še po snegu,spust po strmini je popolnoma kopen,spodaj pa sva stopila na plaz .Po njem se pride nekako do 1100m nadmorske višine.Če bo kdo hodil po Amfiteatru, tam nekje leži modra arafatka ,ki mi jo je odnesel veter.

Si na poti na Brinovo srečal kaj avrikljev?

Na tisti skalnati strmini je vse rumeno

Skoraj. V ponedeljek 21.5. do predvrha pred škrbino. Snežišče se začne nekje na prvi tretjini med jamo in Materhornom in vztraja do sten Rokavov in Oltarjev. Ostalo kopno. V potoku še nekaj "votlega" snega. Avrikelj še a ne tako na gosto kot na gornji fotki. Dober dan za opremo testirat

Dovški križ za sončni vzhod (04092019). Eden lepših vzhodov letos! Vrata - bivak - Dovški križ - Šplevta - bivak - Vrata

Razmere pa slike v blogu:

BLOG


Lep pozdrav,
Freak.si

Čudoviti sončni vzhod na Dovškem križu
Nekaj je povedal že kolega v zgoraj, tule pa je še moj pogled na to čudovito goro.

Sreda 4. september 2019

https://rokerzen.blogspot.com/2019/09/dovski-kriz-soncni-vzhod-z-dodano.html

Lep pozdrav, Rok

rerze11, tole je pa mogl bit res lepo. Slike pa za na koledar. TOP

Iz doline do vrha Dovškega križa včeraj srečal le gamse. Megla se je razblinila višje od Brinove glave. Snega pod vrhom tu in tam za čevelj visoko. Spust po melišču je vedno užitek.

Je bil v kratkem kdo tam gor?

Sta kukova pa dovški primerljiva? Je dost možicev? Gruntam da bi šov tele konce mal raziskovat

Ustrezno primerljivi, nobena pa ni pretirano zahtevna. Možicev je dovolj, sledi predhodnikov takisto.
Morda ima zadnji del poti na Dovški križ obrise nekoliko resnejše ture, je pa pristop na Gulce bolj neugodno dejanje od vzpona do sedla nad bivakom, tako da velike razlike ni. Pravega plezanja oz. iskanja poti ni, je pa vzpon skozi krušljivo grapo na poti proti vrhu malenkost nadležen.

Kar pogumno na pot, le glej, da se vzpneš mimo Brinjeve Glave in spustiš mimo bivaka, ako so ti kolena draga.

Oja to pa definitivno, Kukova je res nezhatevma če je tok možicev gor po poti od bivaka do dovškega pa rees nebo problem če sta primerljiva grem pa še na dovškega letos hvala za odgovor, sam še neki; kje se odcep pol za brinovo glavo da nebom na meliščih prstov

Poglej GITO na tretji strani, slika št. 3.