Fajti hrib

Skoraj dve leti sta minili od moje objave pod to temo, tako dolgo tudi nisem bila na Fajtem hribu. Velikokrat se sprehajam v okolici, sam Fajti hrib pa me nekako ne pritegne. V četrtek, 8.10.2015, se je popoldan po dolgih dneh sivine le prikazalo sonce, zato sem se hitro zapeljala na Kras. Ker sem zadnje čase kar veliko na pohodih po južnih pobočjih okoli Cerja, sem jo tokrat po severni strani ubrala proti Fajtemu hribu. Odpravila sem se po isti poti kot pred dvema letoma, le da sem tokrat šla po makadamski cesti vse do razpotja tik pod vrhom Fajtega hriba.

Pot se vmes kar nekaj časa spušča, tako da sem se že bala, da bom prišla v dolino, vendar se na križišču, kjer en kolovoz verjetno zavije proti Vrtočam in Mirnu, zopet prične vzpenjati vse do križišča pod Fajtim hribom. Na vseh razpotjih so količki, na katerih pa ni oznak. Te se pojavijo šele, kje se odcepi steza za Cerje in nato pod Fajtim hribom. Cesto večinoma objemajo drevesa, tako da je razgled na dolino in Trnovsko planoto s Čavnom precej okrnjen, hribi v ozadju pa so bili tako skriti v oblakih. Za boljši pogled sem se vmes povzpela na zanimivo vzpetinico ob poti (verjetno Volkovnjak), s katere pa se ni videlo nič kaj več kot s same ceste.
Zato pa je bil toliko lepši pogled na bleščeče morje s Fajtega hriba. Skozi borovce je segal od slovenske obale do Benetk, nekje pri Lignanu pa je bleščeča sončna krogla odsevala v morju.
Dan se je poslavljal, zato sem jo po južni strani hitro ubrala proti Cerju in uživala v izjemnih barvah sončnega zahoda, ki se je tudi tokrat skril v oblakih.
Pred leti nasuti prod se je v večini odkotalil z makadamske ceste in je pot proti Cerju zopet v normalnem stanju. Ruj pa z vsakim dnem bolj rdi.

Za včerajšnji pohodniški izlet sva si z ženo izbrala Kras. Začela sva v Mirnu, od koder sva se najprej povzpela na Cerje, kjer sva si ogledala muzej Pomnik braniteljem slovenske zemlje. Z razglednega stolpa, krasnega muzeja sva uživala v razgledu na morje ter na vršače Julijskih alp in Dolomitov. S Cerja sva pot nadaljevala čez cvetoča, razgledna pobočja in skozi dišeč borov gozd, do Fajtega hriba. Po krajšem počitku, sva se delno po poti vzpona, delno pa po cesti vrnila na izhodišče v Miren. Lep izlet po čudovitem Krasu sva imela.

http://sine771.blogspot.si/2016/04/po-krasu-cerje-in-fajti-hrib.html

Se opravičujem, po mojem se ta hrib imenuje ¨Fajtji hrib¨. Vsaj Klavora ga je tako imenoval v svoji knjigi.

Oglej si Suzanino sl.8 v drugem prispevku!

SuzanaM je mislim s tega konca doma in nam bo že znala razložiti zakaj je tako, če v Atlasu Slovenije piše Fajtji hrib.

Fajti hrib se imenuje, ker so se fajtal gor, po slovensko klali, ampak to je mimo, zdej je mir,

hehe, sm bil parkrat tam in je res lepo, če pa pogledamo slike iz tistih časov je pa res bil fight hehe

Ma ti prav veš po čem se hrib imenuje; še sanja se ti ne.Sicer pa se za hribom nahaja opuščeni zaselek-par hiš z imenom Fajti. Fajt tudi ni prav redek priimek v Renčah pod hribom. Sicer pa na tem hribu ni bilo ravno dosti bojev, ker je fronta potekala vzhodneje kjer so sile AO držale Veliki vrh-ta ima napis Tito in tega marsikdo zmotno imenuje Fajtji hrib ali kot mu mi rečemo Fajtou hrib. Tolko od aboriginov izpod hriba.

Že dolgo nisem obiskala te spletne strani in tako prezrla debato na temo imena Fajti ali Fajtji hrib. Nisem s Krasa doma, tako da ne vem, kako pravijo hribu domačini. Po tablah sodeč je Fajti hrib in tako mu rečemo tudi mi, ki smo iz doline. Dr. Vasja Klavora je izdal knjigo Fajtji hrib, Občina Miren-Kostanjevica pa vabi na predstavitev knjige Fajti hrib. Lovska družina Renče se imenuje Fajti hrib, na hribi.net so vse objave pod Fajti hrib. Po zemljevidu sodeč pa je res Fajtji hrib. Le kdo bi vedel, kako je prav. Bom naslednjič vprašala na Cerju.

Lepo bi bilo, če bi občina uredila pot do vrha.

Nekaj utrinkov s poti Cerje - Fajti hrib - Kostanjevica na Krasu - jama Pečinka - Cerje.
Prehojena pot je normalno prehodna.

Lp, Tadej

Sl 6 je It kaverna, sl 8 pa mislim da je razpadajoči kuhinjski objekt TO tabora Kostanjevica

Hvala, sem popravil.

Še moj zapis z včerajšnega pohoda na Fajti hrib. Šlo je v bistvu za mojo ogledno turo na katerih mi pomaga moj kolega.Zamislila sva si krožno pot od Cerje prek Fajtega hriba ,sestop v vas Kostanjevica na Krasu in od tam nazaj na izhodišče. Za pot se porabi nekako tri ure in pol. Od Cerja do Fajtega hriba je po potka lepo uhojena in označena .Nato pa sestopimo v vas Kostanjevico na Krasu.Ko sestopimo nekako z hriba je v gozdu kar nekaj križišč poti.Ni ravno najbolje označeno kako priti v vas. Na koncu vasi pa nas dejansko široka makadanska pot povede nazaj na Cerje.Pot je vsekakor zelo zanimiva.Gremo mimo par pomnikov na I. sv. vojno.

Požar tam gor ne pojenja, se širi proti reki Vipavi pri Mirnu in po sev pobočju Krasa proti vzhodu. Pri nas je kot v Pompejih, jugozahodnik nosi dim in pepel.

Razsežnost požara se vidi tudi na kameri Črna prst.Groza za ljudi in živali.

Miran,
srečno in naj vam (vsem) ogenj prizanese. Znanka mi je popoldan sporočila, da se mora evakuirati (Brestovica), za strica pa veš kje živi in mu (jim) tudi ni lahko. Celo znanci v Šempetru niso brez skrbi

Drži se, pozdravi B. !

Tudi jaz stiskam pesti, da uspe fantom ustavit to norijo. Moj sin je že od ponedeljka na vašem koncu.
Zaslužijo naši prostovoljni gasilci en velik poklon, ker so vedno pripravljeni pomagati.

Ja vsaka čast jim, ki se trudijo v teh vremenskih razmerah (veter in huda vročina). Upam da ne bo kakšne nesreče, saj se razmere izredno hitro spreminjajo. Poleg tega se slišijo pogoste eksplozije

Gaslski "Na pomoč" in srečno vam želim tam v Črnih hribih !!!