Foto spomini

SamoK, ne vem, kako so končale. Zamenjal sem jih za puhovko.
Marjan, to je bilo na Huascaran Suru.

Uau, Andi. Ne morem kaj drugega reči kot - čestitke, Drago

Tukaj sta dve fotki , ki sta že za v penzijo. Ena je z vrha Storžiča , za drugo se pa ne "spomnim"

A ni Kredarica?

Miri ali si jo videl tako od blizu

Ne take.

Ja, to je Kredarica.

Tako je zgledalo takrat posedanje pred Kredarico (julij 1980).

Pa še ena z Viševnika, v času služenja domovini (januar 1982).

80-ta?

1978 ali 1979?

nostalgija dela z leti...….vedno bolj.

Radko, še malo, pa bomo nekateri samo še stare slike gledali. In pa seveda tiste, ki jih boste mladi objavljali.

Zakaj pa imate rdeče nogavice Drago?

da jih ne zebe v noge a ne

Včasih smo vsi imeli kupljene rdeče, doma narejene bele, jagri pa zelene. Lp!

Darinka, včasih so bile glavne žametne pumparce pa rdeče dokolenke. Meni še sedaj delajo dren v omari.

Saj drugih dokolenk niti nisi dobil v Slovenija športu, ki je bila edina trgovina, ki je ponujala redke stvari za hribe. Ker sem bil takrat še brez avta, tudi čez mejo nisem mogel po kaj boljšega.
Jih je pa takrat veliko nosilo te rdeče dokolenke. Darinka, ti bi se tega morala še spomniti.
Sam sem jih sicer po služenju JLA spodaj odrezal in si napravil štucne, ki so se bolje obnesle. Ampak še vedno so bile moteče pumparice in razmak na kolenih med štucni in njimi v hladnem vremenu. Zato sem se kmalu rešil obojega in začel nositi običajno kakšne ponošene stare hlače in adidaske, pozimi pa čevlje.

Mi smo bili od hribov oddaljeni. Niti se ne spomnim, da bi kdo hodil .Le k maši smo morali hoditi in verouku. To je bilo tako obvezno takrat kot šola. Predvsem je bila velika revščina. Sploh po naših odročnih vaseh. Domače spletene nogavice pa so bodle. Še danes jih zato ne maram.

Majdag, ja saj ravno take nogavice sem imela. Pa še zelene. Enkrat ene, enkrat druge.
Darinka, govoriš o domačih nogavicah iz prave volne,so res bodle, ampak bile so tople. Sem si jih naredila, take za čez kolena in elastiko zgoraj napeljala. Ma me v njih ni zeblo, pa četudi sem gazila. Še danes jih imam, problem je samo, da ne vem kje. Najbrž so ostale nekje na mojem rodnem domu, selila jih nisem. Lahko pa, da so jih že moli požrli in jih nikjer več ni. Če jih najdem, jih poslikam ali pa skeniram sliko, na kateri jih nosim