Gradiška tura

Lep sončen pozdrav iz Gradiške ture.

Včeraj je bil lep sončen dan, ki ga že en lep čas ni bilo v naših krajih.Takoj zjutraj sem skočil pogledat kako je kaj na Nanosu.Po poti domov so me pa zasrbeli prsti in sem se odločil,da pogledam ali so na Gradiški t. še vsi klini in jeklenice na svojem mestu.Malo me je presenetilo,saj je bilo več snega kot sem pričakoval, zato sem pri gibanju moral bit kar pazljiv.

Tudi mi z druščino smo se se včeraj dopoldne ponovno odpravili najprej na vrh Gradiške ture in nato nadaljevali do Abrama. Pogoji idealni, res malce težje kot prejšnjo soboto, saj je nekaj zapadlega snega, ki se že topi. Na vrhu je bilo 11 stopinj, pomladno. Kot navedeno smo se vzpeli po plezalni, zelo zahtevni poti, nato pa naprej.

In kar naenkrat med pohodom, se iz oči v oči srečamo z ogromnim kosmatinom-medvedom. Takoj je pokazal, da je on šef,pihnil skozi gobec, se dvignil na zadnje tace in zarenčal,....

ŠE SREČA, DA JE BILA MED NAMI IN NJIM,...,ŽELEZNA OGRAJA.

Ko smo se vračali nazaj, smo hodili po poti, po kateri je nekaj ur pred nami proti Abramu hodil medved-bile so namreč medvedje stopnije-ta ni bil v kletki.

Takrat smo razumeli, zakaj je bil medved z
Abrama tako nemiren-verjetno je zavohal, da se v okolici sprehaja medved.

Torej je medvedjega spanja konec.

Kosmatinec je že prejšno nedeljo hodil med Turo in Abramom...

Vceraj smo se povzpeli na Gradisko turo po lazji varijanti in nadaljevali pot do Abrama. Razmere so idealne, skala suha in temperatura ze pomladna. Opozoril bi, da je na poti od vrha G.t. do Abrama, (nekje na sredini) nekoliko otezkocena orijentacija saj je zelo malo planinskih oznak. Povratek smo opravili cez Konja v smeri Podnanosa in se povezali na makadamsko cesto, ki preci pobocje v smeri cerkve Sv. Miklavza in naprej po dobro oznaceni poti do izhodisca. Na poti ni medvedev

V soboto sva s kolegom opravila vzpon na Gradiško Turo (plezalni del). Zaradi mokrega terena, je bilo mestoma malo spolzko, zato previdnost ni bila odveč.
Pot sva nadaljevala do Abrama, nekje na sredi poti do tja, poteka sečnja dreves, zato je verjetno planinskih oznak manj (verjetno so bile na posekanih drevesih), držala sva se kolovoza po katerem poteka spravilo teh dreves, nato pa zopet naletela na oznake.
Pri Abramu sva se malo okrepčala, pozdravila kosmatinca, ter se podala dalje proti Vojkovi koči na Nanosu.
Po dobrem golažu, sva se vrnila po poti proti Podnanosu. Malo nižje od Lovskega doma sva se odcepila desno proti sv. Nikolaju (dobro označeno), ter po lepi položni poti nadaljevala do izhodišča pod Gradiško Turo.

Danes smo se povzpeli na Gradiško turo po Furlanovi poti. Veseli me, da v tem koncu Slovenije najdeš takšno smer, ki se je ne bi sramovali niti nekateri od "velikih" vrhov Julijskih ali Kamniško-Savinjskih Alp.

Jeklenice so v odličnem stanju, prav tako klini in skobe. Tudi razgledna ploščad je boljša kot na fotografijah. Vreme je bilo idealno - kljub temu, da je bila hitrost na AC do Vipave omejena na 60km/h zaradi vetra, je bilo v steni povsem mirno, niti na vrhu ni pihalo. Sonce pa nas je pozdravilo šele v nadaljevanju poti proti Abramu in Vojkovi koči, kjer pa je bilo že kar močno in kakšna krema za zaščito pred UV žarki resnično ne škodi.

Presentilo naju je današnje lepo vreme in zato sva se odločila, da greva proti Vipavi in se povzpneva in sestopiva po Furlanovi poti. Kljub predhodnim obilnim padavinam je bila skala povsem suha, pot ni bila blatna, na vrhu je malo pihala burja. Skratka prava izbira!

Oblačno vreme in megla nas ni motila pri vzponu na Gradiško turo. Po Furlanovi ferrati je romalo kar nekaj skupin. Zgornji del poti je treba biti nekoliko bolj previden, zaradi mokrega listja in spolzkih skal. Vrh v megli je bil danes premajhen za vse ki so bili namenjeni gor.

Danes sva se po Furlanovi plezalni poti odpravila na Gradiško turo in nato krožno preko Plazu nazaj do izhodišča v Gradišču.Vreme jasno z nekaj koprene,zelo toplo,brez burje,varovala b.p.Med vrhom Gradiške ture in Plazom so tu in tam res samo posamezni ostanki snega.Skala in celotna pot suha. Res idealne razmere.

Danes sem prvič "plezala" po Furlanovi. Vreme ni bilo najlepše(precej vetrovno), sem se pa zato naužila spet malo zajl in klinov. Žal pa sem ob sestopu po krožni poti izgubila fotoaparat. Če bi se slučajno našel, bi ga bila zelo vesela. Drugače pa mi bo dopoldanski izlet Vipavo in njeno okolico ostal v lepem spominu.

nekaj fotk z včerajšnjega z burjo začinjenega vzpona na gradiško turo ... in nadaljevanja do abrama
jeklenice in markacije v odličnem stanju ... tudi za parkiranje kljub velikemu številu obiskovalcev ni problema

V nedeljo sva opravila isto turco s sestopom čez Konja. O kakšnem izrazitem vetru ne bi govoril, je pa res da sva začela po kosilu. Parking pod turo je bil polno zaseden pa tudi večina smeri v steni saj sem na hitro naštel prek 30 plezalcev. Idealno vreme za božanje kopne in že prijetno ogrete skale.

Kratka in sladka turca, v vročem in sončnem vremenu in z ohladitvijo v bljižnji "osmici"

Danes pa na Gradiško Turo,grem po Furlanovi gor in po lažji nazaj.Sončka ni bilo vetra prav tako ne.Grem še do Abrama pogledat medveda kakšna velika mrcina je, pol pa nazaj.Malo pred Gradiško Turo pri povratku od Abrama opazim dva gamsa,a se ne pustita slikat.Pot je lepo varovana.Srečam samo enega starejšega gospoda,verjetno bo jutri Gradiška Tura bol obiskana.Lep pozdrav vsem

Za zaključek mojega vikendovskega potepanja po hribih okoli vipavske doline sem se povzpel še na Gradiško turo(po lažji varianti).

Po eni strani sem bil že malo na koncu s kondicijo in bi bilo morda pametno to turo opraviti na začetku, po drugi strani pa je to bil lep zaključek gorniškega vikenda.

Na poti(že po zajlah tik pred stikom poti) sem srečal fanta in dekle, ki sta se spuščala po tej poti dol. Ker nista imela opreme verjetno nista prišla s plezalne. Dekle je počasi in obotavljivo hodilo naprej in videlo se ji je da jo je strah. Vsak korak je bil muka. In to še pred vsemi zajlami in izpostavljenimi policami, torej psihično najtežjim delom. On je sicer dajal vtis kot da obvlada in jo je skušal voditi. No, upam da sta srečno prišla dol.

Po stiku obeh poti sem pričakoval glede na časovnico, ki je po moje malo nerealna, dokaj hiter zaključek. No stvar se je proti koncu močno vlekla ali pa sem bil že jaz na nuli z energijo.

Sestopil sem mimo kapelice in čez Plaz. Ko sem prišel z vrha v gozd se je začel delati lep večer, ptički so žvrgoleli, bil je mir, lepa položna pot proti kapelici,... Prav lep sprehod, ki se je prilegel po brutalni skali.

Tudi nam se ni izšlo prej kot popoldne, ker pa tudi takrat nismo bili "kompletni", smo izkoristili priliko, da gremo z mlajšo hčero malo »potrenirat« samovarovanje. Pri vzponu nas je neugodna kombinacija velike vlage in vročine skoraj dotolkla , ampak se nismo dali, pa še »odrešilni« veter se je pojavil proti vrhu… Gradiška tura je danes popoldne bolj kot ne samevala, na celi poti vzpona nismo srečali nikogar, ob sestopu po lažji poti pa enega, ki se je komaj vzpenjal…varovala še naprej v odličnem stanju, pot brezhibno markirana, mi pa z današnjim »izkupičkom« zadovoljni

12.08.2011
Včeraj pozno popoldan je sonce pripekalo pri vzponu po plezalni poti. Ker je bilo že pozno nisem srečal nikogar proti vrhu. Sestop v dolino po lažji - peš poti.

Prejšnji teden sva najino vnukinjo-najstnico prvič peljala v železje.Dobro ji je šlo,na koncu bila navdušena.Še kakšno lažjo bomo splezali,potem pa želi po Hanzovi na M. Mojstrovko.

Bravo legenda! Tako treba delati z mladimi. Čeprav samo ime "Hanzova pot" vzbuja strahospoštovanje je moje mnenje, da je Gradiška tura težja od Hanzove v Mali Mojstrovki in mogoče celo s Kredarice na Triglav...