Včeraj se odpravim na Jezersko, da izkoristim še zadnji dan razmer in preizkusim grapo med Veliko babo in Ledinskim vrhom.
Okrog 7.00 štartam iz kmetije proti žičnici, vmes srečam vodnika z angleži, gredo na sinji slap in ta izgleda res vabljiv.
Škoda da sem solo.
Kmalu sem pri žičnici in naprej proti grapi, sneg je ravno pravšnji da skoraj vedno zdrži težo, še borov
gozd in sem pri vstopu. Ker nisem točno vedel kaj lahko pričakujem, se nekako naglo premikam, da bi čimprej videl težave, ki me čakajo.
Kmalu vidim predelan plaz in dobil sem občutek da bo grapa dobr narejena.. In res je bila, kajti takih razmer še nisem srečal v mojih
potepih po grapah (sicer jih pa ni še veliko
. Zbit sneg, stiropor in led! Odlične razmere! Skoki ravno prav zanimivi za soliranje, a kljub
popolnim razmeram je bilo potrebno zataknit. Vesčas me preganja "kaj bo naprej" zato sem brez pavze okrog 10.30 pri kamnu ob koncu ferate.
Pri malici se odločim za vrh in sestop na Jenkovo planino, ker se mi ni dalo na avstijsko in potlej na ledine, pa še malce sumljiva so se mi zdela S pobočja.
A od tu so se razmere popolnoma spremenile - napihan puh na skalah, vse mehko, udiranje do riti, še huje pa je bilo čisto pod vrhom -
le prask po skalah me reši.. Kratka pavza, močno piha, gremo do konca grebena v zavetje!
Kot se je izkazalo je bil spust še 10x zahtevnejši kot vzpon.. Oster greben, po grebenu napihan mehak sneg, čudne opasti, udiranje do
kjer hočeš, puzanje po grebenu,... Me je kar uničilo, a le počasi in previdno pridem do konca. Ko se oddahnem od prepadov, pa
zaidem v še hujše razmere - borovci pokriti s snegom.. Stežka se prebijam naprej, 10m traja 10min in že ves naveličan izberem prvo užitno grapo,
izohipse izgledajo enakomerno, dereze dol in v pol ure sem po plazu direkt pri Krničarju
Še pavza in uživanje razgledov, miru, dogodivščine .. pa počas do avta ob 16.00. Fajn je blo!