Grebensko prečenje Na možeh 1784m.n.m. - Palec 2026m.n.m.

Hvala Janez
če bi nas s tem počakal pri Suhem ruševju in še kakšna kepica sladoleda zraven...
lp

geppo malo pozno. Ma ne vem ali sem vas tri slikal na grebenu. Slikano, ko sem se vračal z Vrtače.

Hvala za fotografijo "kolesar", to smo bili mi trije.
lp

Sobotne razmere: s sedla proti I. Možu je nekdo pred kratkim napravil "golosek"...po vsej verjetnosti je taisti "likvidiral" sidrišče na roglju vrh III. Moža?...zakaj?...morda pojasni tukaj?...ostal je le edini klin s starim prusikom...(za vsak primer smo dodali novega)...z vrha se trenutno spušča na "enojčka"...upam, da je drugo sidrišče, na rušju v sedlu pod III. Možičkom, še uporabno? (preverili nismo)...je pa obvoz, brez abzajla, še vedno mogoč (sotrpinka je to varjanto izkoristila)...ostalo je nespremenjeno, vse do Palca...skala je bila po večini suha, rušje pa zimsko okrašeno...uživali smo.

Zelenica – čez Može na Palec in Zelenjak – Vrtača (severni greben) ter Vrtača – čez Malo glavo nazaj na Ruševje in na Zelenico
ali okoli dolinice Suho Ruševje

Idealno jesensko vreme za tole prečenje okoli Suhega Ruševja. Na grebenski poti čez Može nič posebnega, skala solidna sidrišče za abzajl iz tretjega, je še vedno na svojem mestu in v funkciji za uporabo, tako, da zaenkrat ne rabite drugega kot 30m vrvi za ta abzajl. Nadaljevanje prečenja proti Palcu zahteva nekaj borbe z ruševjem, a nekako se človek navadi tudi nanj, saj mu včasih dobro služi tudi za oprijem pri plezanju, smo pa opazili, da je nekaj vej mestoma porezanih, kar pa je planincem tudi edini kažipot, saj možicljev tukaj ni.
Vzpon na Vrtačo iz sedla nad Zelenjakom čez severni greben seveda ni za vsakogar, plezarija v povprečju od II do III in povečini v zelo krušljivi skali, z veliko drobirja, orientacijskim problemom smo se v glavnem umikali z iskanjem rešitev v levo, gledano v smeri plezanja navzgor. V tem času je skala tudi večino dneva v senci, zato je potrebno izbrati primerno vreme, da razmere ne oteži še kaj drugega, kot le orientacija, no, zgoraj se udobno sestopi do slovenskega vrha Vrtače (kjer je vpisna skrinjica).
Greben proti vzhodu – čez Malo glavo je navzdol grede seveda težji za sestop, ampak v suhem in lepem tudi ni pretežak.
Za tale krožni izlet, gledano iz Zelenice - od doma, smo porabili skupaj dobrih 7 ur in sotrpina – no raje recimo uživača (Brane hvala za idejo in Markotu za podaljšek), pravita, da je bilo super, čeprav nismo imeli vmes skoraj nič odmora.

Vcerajsnji Dan mrtvih sva izkoristila za slavljenje zivljenja in sicer za dolgo zeljeno precenje cez Moze do Palca. Tura primerna za sladokusce, ki cenijo samoto, pa vendar morajo imeti v malhi tudi kar nekaj poguma, izkusenj in nemalo kondicije.
Za razliko od vecine tukajsnjih ponovitev, sva midva obiskala se petega moza, ki ga mnogi izpustijo, ker je pac ta zadnji in najnizji ter malo ven iz grebenske poti, a Dom na Zelenici se iz njega najlepse vidi.
Po Mozeh sledi nadaljevanka gor in dol cez rusevje ter skalne odseke, z še enim zoprnim detajlom pod Krjavljem (pogovorno, neuradno ime), ki pa ima nad kaminom na levi zabit klin, (info za vse tiste, ki se niste od prej pospravili varov.pasu in vrvi), a dejstvo je tudi tako, da mora prvopristopnik do njega vseeno prosto splezati.
Lep izlet, ki je obudil spomine tudi na mojo vodniško izpitno turo.

, to je ta mali kaminček in "zoprni detajl", možen pa obvoz, najlažje po desni (a vseeno zahtevno II.),

Tole še dolgujem...torej, po prihodu! po Pomladnem cvetu, sva morala turo zaćinit, "pomiksat" ... za sestop s Palca sva se, zatorej, odločila po grebenu, proti Možem...tokrat prvič, cel greben, v obratni smeri...plezanje v kopni skali, z zimskimi čevlji, je bilo pravi balzam...gori, doli, naokoli, pa še med...na "Dvojki" zamenjava vrv za abzajl, katero sem februarja s prvi "šusem" zadel (tisti dan bi moral listek vplačat)...še čez raz, se vpisat v vpisnico, pa po žlebu gor na "Enko"...S Prvega sva sestopila nazaj proti žlebu in desno od dnjega, preko rušja, do police v desno...(tolikokrat sem že hodil tam gori, pa prvič našel ta, najlažji prehod ... zdi se mi, da bolj ko sva bila pri koncu, bolj sva, žejna, hitela...jap, vonj po piru je bil vse močnejši

takisto trpela, Štefan in Andrej (pa Čuvi)

Danes na prečenju do Palca. V bistvu nimam kaj dosti za povedat. Sidrišče je ok, z juga je pihal zmeren veter, tako da je bilo na naši strani sveže, na avstrijski pa toplo. Po deveti so se oblaki dvignili preko Begunjščice in za nekaj časa zalili greben in dolino. V sestopu s Palca je treba prečit par metrov zoperne snežne flike. Sicer sem mislil, da bo ruševje bolj tečno, pa je bilo dokaj udobno, recimo v primerjavi z ruševjem na Zeleniških špicah.

Greben Ljubeljščice-Na Možeh-Palec-Zelenjak

Z mejnega prehoda jo otovorjena kot osliček maham proti koči na Ljubelju in naprej po grebenu Ljubeljščice do najvišje točke, s katere je prav lep razgled na Stol, čeravno so meni bolj kot tja uhajali pogledi proti grebenu Na Možeh. Ko sem prav udobno in v tišini posedala, sem naenkrat pod seboj zaznala zgovorneže, ki so jo mahali v tisti smeri, kamor sem bila namenjena. "Super, oni bodo hitri, sama bom šla lepo počasi," se prepričujem, a že preden začnejo s prečenjem, stojijo v krogu in modrujejo. Hmm, kaj pa sedaj? Mimo njih najbrž ni olikano, a držati se jih kot klop, se mi ravno tako ni zdela dobra ideja. In glej ga zlomk, še preden sem zmencala odločitev, me je eden ogovoril po imenu in predlagal skupno nadaljevanje. Hja, takole na hitro se ti zgodi, da si pečen in kuhan ter v družbi do ušes. Sogrebenčkarji so bili zelo zabavni in prav nikamor se jim ni mudilo, zato se je tura spremenila v počasno in uživaško grebensko turistiko. Po sestopu s Palca smo se za krajši čas poslovili, saj sem skočila še na Zelenjak ter se pod ostenjem Vrtače po meliščih sprehodila do spodnjega dela Suhega ruševja in naprej do Doma na Zelenici, kjer sta pivo za ene in kava za druge tekla v potokih.

Čeprav je v naslovu prečenje Na možeh, moja objava to preskoči, namreč iz Triangla sem se spustil do poti proti Vrtači in na razpotju za Suho ruševje zavil ostro desno in nadaljeval do sten in nato po grapi do prekrasnega grebena, ki vodi do Palca. O razmerah ne bom pisaril, ker se bodo kmalu zelo spremenile tako, da dodajam samo nekaj vizualnih utrinkov.

Res si ujel pravi moment dRM!

Lepo prečenje grebena Na možeh, tokrat nisem bil sam kot običajno na mojih potkah, ampak v družbi nečakinje. Pot je lepo obžagana, za moj okus kar malo preveč, pa prusikov na roglju za spust tudi ni več, ampak zraven na klinu. Vpisna piksna se mi zdi da je tudi drugje, sem jo komaj našel, najbolj pa se mi zdi, da je pot v nadaljevanju bolj krušljiva in podrta kot je bila, ali pa tak občutek prinesejo samo starejša leta

Stolpičast greben Na možeh, ki se pne nad Zelenico, me je matral že nekaj časa, a za kaj več od prvega še ni bilo priložnosti. Vzpon čez vse štiri roglje konec koncev zahteva izkušnje, vrv in po možnosti poznavalca terena. Končno se vse skupaj poklopi “Jaz te ne peljem, midva greva,” pravi v smehu dekle, za katero je že po nekaj sekundah gibanja in plezarije po krušljivem terenu jasno, da je v skali in na grebenih kot doma.
Do prvega moža mimogrede potegne mimo razgledne škrbine, skozi kamin in dalje nanj pa igraje po plati, za vsak slučaj mi tu prek napelje še vrv. Malo vaje iz zihranja ne škodi, splezam za njo na razgledni vrh in kmalu se zazreva v drugega Moža. Spust do njega poteka skozi dobro viden dolg in ozek kamin, nad njim pa za slikovitost poskrbi ogromna zagozdena skala. Prehod ni težaven, prav tako ne plezanje na najvišjega med Možmi. Sproti iščeva primerne prehode, dalje pa sledi previdno poplezavanje po ostrem in izpostavljenem grebenu do škrbine, kjer je urejeno sidrišče. Tam se po vrvi spustiva kakšnih 13-15 metrov na drugo stran, kjer že čaka mehak travnik.
S travnika sledi plezanje na vrh tretjega Moža in spust z njega, nato se prek ruševja lahkotno prebijem na četrtega. Zaključni spust z zadnjega na greben protu Palcu gre čez zoprno gladko ploščo, zato za vsak slučaj poskrbiva za varovanje, saj je skala precej krušljiva in posuta z res drobnim drobirjem. Sestop mine brez zapletov, po krajšem predahu po grebenu nadaljujeva proti Palcu. Vmes je na dobro sledljivi grebenski poti še nekaj krušljivih vršičev brez imen, približno štiriurna tura pa (p)ostane uživaška do križa na Palcu. Sestopiva po zgornji poti nad Suhim rušjem, toplo in jasno vreme z lepimi razgledi v vse smeri pa je bilo le še pika na i tehnično zahtevni turi.

Dons raziskvat, povohat kje gre "pot" do vrha prvega moža...oz. katerikol je, tale greben mi je malo manj znan, so pa eni tudi prečili greben ali pa izvajal nekaj, na štriku pa tko, resno. Lep dan, sam do riti se je vdiral...še čez, bolj strmo kot je, bolj se vdira

Obupno se je udiralo že prejšnji vikend, po sneženju se lahko samo še bolj.
Ko ga greš naslednjič 'povohat', kar vzemi štrik, da boš lahko 'abzajlal' z drugega Moža. In morda greš raje prvič v kopnih razmerah.

Danes prečenje grebena Stari Ljubelj - Na Možeh - Palec - Zelenjak. Možem sem se ognil po prehodih na severni strani (kopno). Na žalost tudi megla in predvsem zelo močan veter! K sreči je slednji naposled prepodil meglo ...
Na Zelenjak naravnost po svoje. Krasen pristop direktno na vrh!

Dušca potešena.

Vse lepo.

Zelo zanimivo zamišljeno in izvedeno. Posebej vzpon na Zelenjak. En del za Možmi sem pred časom okusila.

Tale pristop na Zelenjak je res pravi mali dragulj. Seveda pa vseeno ni za otroke in nosečnice.

Vse lepo.

Stane

Lepo izkoriščena sobota tu gori nad Zelenico, grebenčkanje do Palca. Vreme kr kičasto, še dobro da je malo pihalo, se je v ruševju komaj dihalo.

Varen korak