Grintovec pozimi je nekaj povsem drugega kot poleti. Najprej je treba vedeti, da je kondicijsko precej zahteven - spodnja postaja žičnice je na 800m nadmorske višine, kar pomeni, da je treba premagati 1800m nadmorske višine po najkrajši varianti. Poleti si gor že bil, torej veš zakaj gre. Temu zdaj dodaj mraz, sneg in gaz, ki ni najbolj prijazna kolenom, sploh če je poledenela. Če dodava še dereze, je stvar še nekoliko bolj začinjena, ampak brez ne gre. Zimska pot do Kokrškega sedla skriva eno večjo nevarnost, ki jo je dobro jemati kar se da resno - namreč veliko možnost zdrsa in plazenja tik pod sedlom. Tukaj se je po moji oceni pozimi najbolj pametno držati povsem desne strani, ki ponuja nekoliko manj izpostavljeno pot do sedla. Tam je tudi gaz, če je sneg ne bo zametel, bo lepo vidna.
Sledi drugi del, ki je nekoliko bolj prijeten za hojo (vsaj meni), vendar ima tri točke, kjer je potrebno veliko pozornosti in znanje uporabe cepina. Prva je prečenje pod stenami nekaj sto metrov za smerokazom na razcepu proti Skuti ali Grintovcu. V primeru zdrsa na tem mestu nas čaka padec v kotanjo spodaj, kjer rešitve tako rekoč ni. Druga podobna nevarnost sledi ob prečenju proti Ovnovemu čeru in strehi Grintovca. Tam je nekoliko bolj položno, vendar iztek vodi naravnost v brezno spodaj. Ker bo v času vajinega načrtovanega vzpona zagotovo led, svetujem veliko mero previdnosti. Pot po strehi načeloma ni zahtevna (razen utrujenosti, ki je tukaj običajno že zelo prisotna). Ampak ravno tukaj je v preteklosti že prihajalo do nesreč ravno zaradi zdrsov - večina namreč izbere kombinacijo dereze - palice zaradi lažje hoje, kar sicer drži, vendar v primeru zdrsa s palico ne moremo narediti kaj dosti. Boljši je cepin, v tem primeru večino dela prevzamejo noge in je napor še nekoliko večji. Od razmer in lastnega znanja je torej odvisno, kaj bosta naredila. Pri sestopu je nevarnost zdrsa še vedno prisotna, dodatna težava je morebitna izguba orientacije pri slabi vidljivosti, ki je na strehi zelo pogosta. Potrebno se je držati leve strani, a ne preveč, ker so pozimi na samem robu mogočne opasti, ki pa se kaj hitro lahko podrejo.
Ne morem vama svetovati ne da pojdita niti da ostanita spodaj. Moje osebno mnenje je, da Grintovec morda ni najboljša zimska izbira, če nobeden od vaju nima veliko izkušenj in ni še nikoli bil tukaj gor. Po drugi strani je to zagotovo ena izmed najlepših zimskih tur v KSA, ki jo je vsekakor pod določenimi pogoji vredno opraviti. Odločitev je torej vajina, odločita se po svoji presoji.
Če kdo od bolj izkušenih kolegov morda dopiše še kaj (Janez, Juš, ...) ali me kje popravi, še toliko bolje.
Varen korak, kjerkoli že bosta.
Jure