Grmada-Šmarna gora

...in na grmadi ponosno zastava vihra
pa reče Francetu prešérna, da :
"Končno kultura in sprava
sta tukaj doma !"

P.s.: "grmada" je namenoma pisana z malo začetnico

Grmada in Šmarna gora jutranji vzhod

Malo za šalo, malo zares. Spregledana zanimivost. Označena n.v. na smerokazih na križišču Westrove in Poti svobode.

V Italiji je podobnoa situacija pri časih hoje. Dve tabli na istem križišču za isto destinacijo pa različna časa. Na sedlu Predol so celo trije za Monte Chiampon, vsi z različnimi časi.

Med pasjimi sprehodi in na poti iz službe domov mi oko pogosto uzre vršace Kamniško Savinjskih Alp, ki se, še vedno zasneženi, prelestno blešče pod sinje modrim nebom. Hrepenenje po gorah je vse večje, ni je knjige ali albuma fotografij, ki bi vsaj za silo potešilo od pomanjkanja gora razbolelo srce. Gori na gori bova še lepše zrla na gore, sem rekel princeski, in kmalu zatem sva vzela pot pod noge. Tako kot vedno sva se tudi na to "turo" ustrezno pripravila in med priprave uvrstila tudi kontrolo ustrezne razdalje in obrazne zaščite. Postave je potrebno spoštovati, ne oziraje se na to, kaj si o njih misliš. Za izhodišče sva izbrala Šmartno, za "smer" navzgor pa spodaj Šmartinsko in nekaj višje Partizansko pot. Z vrha Šmarne sva sestopila do sedla, se od tam povzpela še na Grmado, sestop pa opravila po Romarski poti. Z ozirom na to, da sva se zgodaj odpravila na pot (6.40h), gneče na "turi" nisva imela. Hrepenenje po širnem svetu in visokih gorah sva za silo potešila, za kaj oddaljenejšega in višjega pa bova morala še malce potrpeti.

https://tubojan.blogspot.com/2020/04/smarna-gora-in-grmada.html