Ljudje radi planiramo stvari, potem pa se zgodi, da veter prinese čisto nekaj drugega. Tako se je meni med neplaniranimi zadevami že drugič ta mesec zgodila Mrzla gora. Prejšnji teden sva se s prijateljico povzpele nanjo iz Matkovega kota (pot je lepo markirana in na ključnih mestih dodatno varovana), včeraj pa preko Hudega praska. Za drugo zadevo je kriv @Medo, ki me je prijazno obvestil, da gre pogledat Hudi prask, ker v bodočnosti planira daljši podvig in spada to med ogledne ture. Seveda takšnega povabila ne odkloniš, zato se dogovoriva, da zaradi časovne omejitve prečiva iz Okrešlja samo na Latvico in potem spustiva v Matkov kot. Logistično stvar podpreva z dvema voziloma in sva nekaj čez 5 uro zjutraj že na gornjem parkirišču v Logarski. Do Okrešlja tako kot že neštetokrat, potem za drugim hudournikom desno v hrib in kmalu sva pri vrhu melišča pri vstopu v Hudi prask. Začetni skok je težaven predvsem zaradi drobno razkrušene skale, tako da ti vse leti izpod prstov in nog. Ko preplezava začetni del, pa po zagruščenem desno usmerjenenem žlebu proti vrhu. Malo pred vrhom naju možic na levi usmerja k izstopu, vendar poplezava še do vrha, kjer se razgledava na drugo stran. Pod nama leži čudovit piknik travnik, ki pa bo prihranjen za naslednjič. Potem sledi prečenje pobočja malo pod vrhom grebena, stolp pod grebenom obideva po levi strani, skozi rušje se spustiva v manjšo grapo, iz nje pa zopet med rušjem, ki je @Medu "izredno pri srcu" izstopiva na travnik. Od tam pa samo čez rob na potko, in že počivava v Latvici. Sproščen po uspešnem pristopu @Medo ugotovi, da je avtomobilske ključe pozabil v mojem avtu, zato nama dobro zastavljena logistika prav nič ne pomaga. Obrneva se proti vrhu Mrzle gore, spustiva na Okrešelj na pasulj in več kot zasluženo pivo (odškodnina za pozabljivost) ter do avta in naprej v Matkov kot po drugo vozilo.
Tako se zaenkrat poslavljam od razbrazdane gospe Mrzle gore, kdaj se spet srečava, bo pa očitno sama odločila.
Slike sledijo (prispeva @Medo).