Iz Robanovega Kota čez Črni Hriber na Krofičko

Danes sem se po dolgi želji prehoditi to pot okorajžil tudi jaz. Zjutraj so sicer meglene kape pokrivale vrhova Raduhe in Ojstrice ampak zaupal sem meteorologom da bo lep dan - saj pa menda ne more vsak dan deževati Pot po lepi dolini vedno hitro mine in kmalu sem pri Robanovi planini iskal trikotno vzpetino, za katero se prične pot. Našel sem jo, po krajšem sprehodu skozi gozd pa tudi grapo, ki vodi do vrha. Po vzponu se razveselim značilne skale in potke pri njej, torej mi je uspelo. Potki se je dalo relativno lepo slediti, prav neverjetno je speljana po tistih strminah kot stopnišče v nebo, zelene packe je nekdo že očistil (bravo!), vendar višje kot sem bil manj očitna mi je bila pot. Vrnil sem se na zadnjo točko, za katero sem bil prepričan, da je prava pot in ne kakšna gamsja stečina, se že skoraj obrnil, pa sem rekel da poskusim še enkrat.
Vrnil sem se na mesto, kjer sem že bil, tam me je na grebenčku čakal gams - stražar in nekajkrat zažvižgal, potem pa odpeketal. Sledil sem mu, vedno manj prepričan, da sem na pravi poti, prišel še do trojne votline, nato pa še navzgor po zoprnem melišču do sedelca, kjer sem obupal, se obrnil in vrnil po isti poti. Ko zdaj gledam slike ostalih sem bil na pravi poti, na vrhu grape (rozka sliki 8 in 9) in torej že blizu hišice pod Utami, škoda, da sem se pustil demoralizirati melišču po grapi. Sem pa vseeno imel pošteno turo, sploh spust po tej poti je kategorija zase...

Vso pot nisem videl niti enega možica in le tu in tam kako vejo ruševja, ki jo je nekdo pred desetletji odžagal.

No, enkrat pa jo prehodim v celoti in to samo navzgor

lp,Rok

Tik pred koritom s svežo vodo si odnehal. Verjamem, da ti bo v drugo uspelo. Ena iskušnja več, ki ne bo zaman...
lp

Ja, škoda ampak tudi tako je bilo fajn, take ture so zame neke vrste pustolovščine in niso pogojene s ciljem samim. Važno, da sem nekam prišel in se varno vrnil.
Res lepa pot, razgledi na Robanovo planino kot iz letala, visoko med skalovje je veter prinesel zvok zvončka kapelice na Molički planini, za tolažilno nagrado pa sem si danes v službi odstranil štiri klope, v Robanov kot naslednjič obvezno v dolgih hlačah

Včeraj sem ponovil vajo in tokrat mi je uspelo Od točke, kjer sem zadnjič odnehal, do korita je bilo še kar nekaj brezpotja, kjer sem spet hodil bolj po občutku - sledi predhodnikov nisem videl nič kaj dosti. Ko sem ga končno našel sem se ga dvakrat razveselil - prvič da je tu in drugič prijetno hladne vode, ki je kapljala iz njega - bil je zelo vroč dan, že ob sedmih zjutraj v dolini sem bil po pol ure hoda že čisto prepoten. Hišica še vedno sameva pod steno, ko sem se dvignil na greben in pogledal v Logarsko pa so me temni oblaki nad osrednjimi Grintovci spravili v dilemo - nadaljevati po grebenu ali se spustiti na markirano pot proti Strelovcu. Odločil sem se, da bo vse OK, le preveč se raje ne smem obirati. Ko sem šel pred nekaj leti po grebenu v obratni smeri sem se kar naprej zgubljal med rušjem, tokrat pa mi je res dobro šlo, le vroooče in soparno je bilo na žgočem soncu. Na Krofički sem pomalical in se spustil v Logarsko, res prijetno je bilo hoditi po senci v vetriču. Dežja, ki sem se ga bal, ni bilo in ob štirih sem že, po dolgem času spet enkrat, štopal pri Domu planincev, prijazen par pa me je zapeljal v Robanov kot po petih minutah čakanja in prehojenih 100 metrih ceste, skratka super !

@rok.si, rožica na sliki 18 je vednozeleni kamnokreč in 22 šopasta zvončica.
Lepi in mirni kraji so to...

Nekaj utrinkov s (strme) poti čez Črni Hriber, in sicer na greben Travnik/Ute...

https://www.youtube.com/watch?v=eQnP2J5b18I

Včeraj, po skoraj dveh letih spet čez Črni hriber. Sestopil sem po Špilaku, grapi, ki mi jo je predlagal geppo, hvala. Torej Črni hriber - Ute - Špilak.
Lp

Zelo lepa tura! Špilak je sploh od slike 22 dalje precej strm, drugače pa uporaben prehod. V Hriber strmine pa seveda še moram...

Lepa tura.
Na drugo stran doline pa le pojdi, tam je še veliko stezic.
27-ka pove veliko.

Andi po Špilaku se res kar dobro nadelaš, pravi balzam za noge ...
Drago glede 27ke... to je ena tistih, ki se porodijo med hojo hvala, Lp, srečno!

Tale Črni Hriber je pa zares ornk' zalogaj. Orientacijsko in kondicijsko zahtevno brezpotje.
Začela sva okoli 8h zjutraj na parkirišču v Robanovem kotu. Do planšarije sva se prav ogrela in poiskala vstop, ki je neizrazit, a nama je v prvem uspelo. Sledi huda strmina, ki ne popušča vse do vrha. Mestoma je pot lepo sledljiva, a kaj ko jo naenkrat zmanjka in se je treba kar potruditi za nadaljevanje. Nikakršnih oznak, ki bi pomagale pri orientaciji ni. Na celi turi sva naletela na dva možica, pa še to bolj proti koncu.
Na poti ni posebnosti, le nekaj podrtega drevja, ki se ga da lepo obvoziti.
Izredno doživetje zame. Tudi Rozka, ki je turo ponavljala po nekaj letih, je bila vesela, ko sva okoli 12h prišla do studenčka pod Utami.
Nazaj sva jo mahnila čez Strelovec, kjer macesni že dobivajo zlato barvo.
Čudovita tura, čudovita družba.

Tema ravno ne spada pod Črni H.sva bila pa čisto blizu! Gledala sva ga preko grape, ki je prehodna.
Ko sem se zadnjič s "palčkom p." potepal pod Krofičko, sva pred Covnikovim travnikim opazila porezano lovsko potko. Ko to omenim Milanu, mi zatrdi, da je tu hodil. Danes, greva preverit na teren.
Parkirišče v gozdu pred Govcem, Travnik, Prodi, Prag, Škrbinski plaz, Okrogla peč, Covnikovi travniki, Konj, bivak pod Utami, Vratni žleb, Movznik, Strelovec, kmetija Knez in spust po lovskih in brezpotnih variantah nazaj v Robanov kot. 20km in 12ur naporne in zahtevne hoje.
Plezanje do III. stopnje, veliko težavnih detajlov med potjo. Večji del lovske stezice in nekaj brezpotja. Orientacijsko izredno zahtevno in tudi tehnično. Dopoldan megla in potem pozno popoldan sonce.
Srečala veliko gamsov, veverico, kuno z mišjo v gobcu, črnega gada, človeškega bitja nobenega.
Izredno zahtevne lovske poti, ki se verjetno v sedanjem času malo uporabljajo. Nekatere odseke sva delala "po svoje". Sva potem poiskala pot in nadaljevala. Poti so pretežno še precej dobro vidne, porezane pred davnimi časi. Včasih, se tudi kakšen del poti izgubi in je potrebno precej truda, da se poveže. Zelo zahtevno!!
lp

Uf, tole je bila pa prav army variantakdor zna pač znalp

Vratni žleb

Grapa, ki se lepo vidi ko stojiš pri Robanovi planšariji. Ko vstopiš v grapo Špelak, se levo odcepi krak za Vratni žleb. Strmo se vzpenja. Na začetku precej meliščna grapa. Prvi skok je že na oko precej zahteven in pametno se ga je izogniti desno v steno II. Nad skokom se je dobro vrniti v grapo in nadaljevati po njej do vrha. Sledijo skalni skoki,ki so preplezljivi do II. Od votline z ogromnim vhodom sledi še skok, ki sva ga ocenila do III. Se ga da izogniti levo v gmajno. Na pogled izgleda precej nezahteven, ko si pa v njem, malo spremeniš mnenje. Vse do stika poti, ki poteka od bivaka izpod Ut je vzpon fizično zahteven in težaven. Samo za Vratni žleb ( od Robanove pl. ) sva porabila cca. 5 ur brez kakšnega posebnega počitka. Od grebena Strelovca sva se spuščala ob grapi Sphavnik in potem iskala lovske stezice. Nova vlaka je sicer malo pomešala zadevo, sva se pa vseeno lepo spustila do Travnika. V kombinaciji - Lovska, vlaka, gozdna cesta, lovska, spust po "svoje".
lp
Zelo zahtevno brezpotje. Orientacijsko, tehnično - zelo zahtevno!!! Za iskušene lovce brezpotij.
Imena poti uporabil iz zemljevida Jožeta Vršnika - Robana

Super. Sem mislila, da o Krofički vem vsaj nekaj malega, a vsakič, ko kaj objaviš, ugotavljam, da vem manj kot nič.

Vedno se še kaj najde

To je pa tak, ko imata na voljo stare zemljevide od domačinov. Mi moderna generacija pa z GPS skozi Robanov kot, potem pa vidimo, da se kar naenkrat zapre in to je to od izleta Malo heca. Krasna tura, bo enkrat spet treba v Špilak, pa levo zavit. lp

Včerajšnje jutro je bilo planirano za v dvoje poiskati pot čez Črni hriber na travnike in nato direktno na vrh Krofičke. Žal pa se drugi udeleženec ni počutil najbolj olimpijsko, pa sem na pot šel sam. Pa kdaj drugič.
Čez Črni hriber sem že šel pred tremi leti, pa sem na začetku vseeno zamudil vstopno zagruščeno grapo ter se pričel vzpenjati po sosednji, spodaj precej podobni, ki pa se je hitro ožala in spremenila v skok, ki je vodil na strmo travnato ramo. Spustil sem se nazaj in našel tapravo, ki je vodila k že znani skali, kjer se prične potka. Še vedno je takšna, kot jo imam v spominu - skrivnostna, strma, razgledna in ves čas zahteva 100% pozornost. Ko sem prišel v zgornji del poti, kjer se na travnati grapici odcepi "pot" na desno v gozd proti hišici pod Utami, pa mi nadaljevanja navzgor oz. proti levi nikakor ni uspelo najti. Vsaj mislim, da bi se pot morala tam nekje nadaljevati. Preveril sem škrapljaste skale na levi strani, grapico direktno zgoraj, pa se mi nikjer ni zdelo, da vidim kakšne sledi predhodnikov. Pa sem rekel, ah, pa grem do hišice Robanovega pastirja.
Vzpon po krušljivi grapi, nato pa prečenje pod stenami, ruševjem, tu je pot meni praktično nevidna, le tu in tam kakšna požagana veja ruševja potrdi pravo smer. Tu sem kar nekaj časa kolovratil in se pretepal z ruševjem, a na koncu le prišel do izvirčka vode, ki je še kapljala - sem z vejico dopolnil pločevinasti zaključek, da kapljice končajo v koritu in ne pred njim. Hišica še vedno sameva pod stenami, tu je res prav poseben košček sveta. Med skalnimi stolpi sem prišel do Movznika, tam srečal par, ki sem ju videl, ko sta ravno zapuščala krnico s hišico, ko sem jaz prišel vanjo. Sprehodil sem se še do Strelovca in užival v razgledu in miru in vedenju, da bo sedaj samo še sprehod do avta in to je tudi bil, žal spodnji del poti po prašni cesti ampak kaj hočeš. Je bil pa nenavaden pogled na čredico alpak pri eni od prvih kmetij.

Lakoto po Črnem hribru sem zdaj za kar nekaj časa nasitil, me pa še vedno matra nadaljevanje proti vrhu Krofičke. Mi lahko kdo da še kak namig, sliko, kako nadaljevati proti Covnikovim travnikom in kje sem spregledal pravo pot ?

Še danes mi je malo zoprno, ker nisem mogel zraven, ampak včasih se je treba posuti s pepelom,...

Lep izlet si si naredil, ...no, ni ravno izlet, to je pustolovščina!
Kje si pa iskal stezo proti travnikom? Levo na hrbtu hribra, tam kjer se steza usmeri desno proti gamsjim jamam?

Alpake pri Knezu so pa ekstra.

Lp

Ja približno tam (slika 4 moje objave iz 1.7.2018), ampak očitno malo prenizko. Tudi direktno mimo gamsjih jam nisem šel, sem šel malo nižje proti krušljivi grapi. Možnosti tam je veliko, to soboto mi ni bilo dano najti, morda pa kdaj drugič.