Kam s psom?

No, tle ne vem, če bi deloval, tudi v naravi. Tako, da povodec včasih kar prav pride.

JTrogar: lepa psa!!! Beagli so mi všeč, oni je pa nek prinašalec, ne?

Zadnjič mi je tudi en haski med malico na Planini Koren skoraj v naročje zlezel ker je pač zavohal čokoladne piškote. Pa ga je lastnica hitro k sebi potegnila. In je bilo vse v redu. Pa še prijazen, nič lajal ali renčal. Pa sem se proti Kriški planini srečal še z enim odvezanim psom, ki se je že hotel zakaditi v mene pa ga je gospodar lepo dal na stran da sem šel mimo. Pa je bilo tudi vse v redu.

Zakaj nekateri lahko? So dobri in slabi psi. Tako kot ljudje.

Aja, pes ni kriv, da je gospodar slab. Če se človek pred človekom brani je to narobe?
Saj ni kriv, da so ga starši zafurali pri vzgoji.

Se popolnoma strinjam s tabo.

JTrogar......prekrasna psa imaš,o pasmah ravno ne vem veliko,a napišeš kakšne pasme sta.....hvala

Manjša Thira je beagl, večja Ajka pa zlati prinašalec. Sta zelo različnih karakterjev in veliki prijateljici. Obe se zelo radi potepata z mano po hribih. Kadar jih zaradi njima neprimerne ture ne morem vzeti s sabo tako milo cvilita, da bi še sam najraje ostal doma.

Glede na to, da imam dve zelo slabi izkušnji s srečanjem s psi (psi itak že na daleč čutijo, da se jih bojim ), sem se pa res morala javiti v tole debato. In se pri VanSims-u skoraj v vsem podpišem. Psi so za na povodce. Odgovornost vedenja je absolutno od lastnika.
Verjetno zaradi slabe izkušnje, ne želim niti, da se mi pes preveč približa.
Se najdejo tudi lastniki, ki so dejansko užaljeni, če psa vsaj ne "ogovorim". Najhuje pa je v primeru, če pes hodi okrog mene, jasno videno, da se ga bojim, lastnik pa reče: saj ne bo nič naredil
Saj večina psov oziroma gospodarjev ve ali razume o vedenju v naravi, se pa še vedno najdejo izjeme

Pred mnogimi leti so naju v cenru štajerske napadli neki razboriti mladci in le za las sva odnesla celo kožo. Od takrat dalje mi je v podzavesti eno nelagodje, ko slišim štajerščino. Pa smem pričakovati, da bodo štajerci hodili po svetu vklenjeni, ker sem imel pač tako izkušno?

Svoje prej opisane travme sem nekako potlačil in se poizkušam na zunaj delat normalnega. Imam pa tudi psa, velikega, na videz groznega ( se mu vidijo zobje ) in rada se potepava. Ko sreča človeka, obstane in me počaka, nakar ga primem ali pripnem in gremo lepo dalje eden mimo drugega. Če je frekvenca pohodnikov večja, je pripet, sicer mu pustim veselje in voha in skače v primerni razdalji naokoli.

Verjetno imamo po svoje vsi malo prav. Nesramni lastniki psov povzročajo(mo?) slabo voljo med drugimi in tisti potem zahtevajo nesmiselne zapovedi. In zanimivo - vsi lastniki psov pravijo(mo) - moj pa ne grize. In večina proti štiriožcem nastrojenih človečkov trdi, da so ljubitelji živali...

Za enkrat imam s svojo mrcino le dobre izkušnje in z prej opisanimi postopki enako dobre tudi z tistimi, s katerimi se srečam. In le upam, da bo tako tudi ostalo in da ne bom že po defaultu postal kriminalec le zato, ker se tudi moj pes rad malo zlavfa.

Enkrat sem srečal volka, pa sem si mislil: le kje je njegov gospodar s povodcem? Kar spuščen je letal naokoli..

@penzionist

Po cesti lahko drvim in kršim predpise s svojim groznim avtom. No, če je frekvenca prometa večja, jih pa spoštujem, sicer pa si pustim veselje... A se potem lahko čudimo kaosu na cesti, številnim mrtvim...

TI veš, da tvoj pes nikomur nič noče(čeprav pri psu nikoli ne veš zagotovo), MI tega ne vemo in se ga ustrašimo.

Ok, potem se bom jaz našemil v kostum in masko od tistega psihiča iz Screama pa okoli tekel z dvignjenim nožem, kot da bi koga hotel štihnit. JAZ, že vem, da ne bom nobenemu nič naredil.

Van sims, primerjava na mestu. Ko se mi neznan odvezan pes zažene pod noge in mi prične ovohavat jajca, se počutim enako, kot da bi se proti meni zagnal tip z mesarskim nožem in maskiranim obrazom in nenavadnim obnašanjem. In lastniki psov očitno tega nikakor nočejo razumeti, ker gre pač za njihovega ljubljenčka (ki verjetno res ne bo nič naredil, samo jaz tega ne morem vedet).
Jaz sicer lastnikov psov nikakor ne razumem, zakaj to delate, kaj imate od tega, da vlačite pse v hribe...ampak se me ne tiče, ni moja stvar, vsak lahko počne kar hoče... dokler s tem ne škoduje drugemu. In da, s tem, ko me ustrahujete s svojim psom, mi pač škodujete. in to res ni prav, najmanj kar je, je zelo brezobzirno...
Še ena primerjava: pri policijskih pooblastilih so za uporabo službenega psa brez nagobčnika predpisani isti kriteriji, kot za uporabo strelnega orožja - torej če mi groziš z odvezanim psom brez nagobčnika je isto, kot bi vame meril s strelnim orožjem...ti morda veš, da ne boš streljal, zame pa vsekakor ni prijetno...

prepričan sem, da je podobnega mnenja vsaj 80% uporabnikov planinskih poti, samo v tovrstnih temah se bolj pogosto oglašajo lastniki psov, ker jih pač tematika bolj zanima...

Bedaste primerjave.Psihiču se niti ni treba našemit v psihiča, da bi bil videt psihič. Pes pa ne ovohava jajc, ampak je zmeden, ker bi jih moral vohat, pa jih ni. In če bi znala brat, bi lahko morda celo v prvem šusu prebrala " Ko sreča človeka, obstane in me počaka, nakar ga primem ali pripnem in gremo lepo dalje eden mimo drugega. ", pa naj to raje ostane za drugič. Me pa veseli, da očitno srečujem povečini tistih 20% uporabnikov gozdnih poti. In točno to grem sedaj naredit - dež je ponehal, pa greva z mojim strašnim cuckom za ene 2 uri ven. Se ne bojim, da bi v tako razmočenem terenu srečal take, katerim je višek doživljanja narave oprijem sterilnega eko tetrapaka

Posebna zgodba pa smo tekači, od Golovca in Rožnika do lažjih gorskih poti. Ko srečaš odvezanega psa, ti gre po gobe tempo, prava frekvenca dihanja in posledično seveda trening. Da pa ne bom egosit, pa bi ladtnike psov vprašal, kaj mislijo,kako se počutijo svizci, gamsi, srne in podobna divjad, ko pes(ki ga tam NI V NARAVNEM OKOLJU)vstopi na njihov teritorij?

penzionist: ok saj smo že iz prvega tvojega posta razbrali da spadaš med tistih 5-10% lastnikov o katerih je govora.

ugn sprašuje zakaj to delajo?

Zakaj nekateri drvijo po cesti mimo vseh predpisov? Zakaj nekateri vozijo po kolesarski stezi v napačni smeri in se jim moraš ob srečanju ti umikat potem te pa še naderejo? Zakaj nekateri pretepajo svoje doma? Zakaj so nekateri psihotični šefi(da se razumemo, to niso tisti, ki samo zahtevajo delo in rezultate od podrejenih)?

Psihološki vzorec je isti: nad nekom znesti svoje neprijetnosti vsakdanjega življenja, frustracije, tesnobe,... ker je to laže kot pa to narediti na pozitiven način recimo z rekreacijo, gorništvom, hobijem,...za veliko njih tudi umsko lažje.

Pri nekaterih pa vse te psihične tegobe, ki se nabirajo od otroštva dalje dosežejo stopnjo ko postanejo trobci, pluti, paravanje ali pa Behring Breivik.

VanSims, tvoje primerjave so hudo potencirane, verjetno s provokativnimi nameni. Po mojem mnenju je z malo strpnosti v hribih za vse dovolj prostora - pohodnike in pse, tekače in kolesarje.

Esti, a ti se ne boš nič vključila v debato

Sicer pa imam tudi jaz nek rešpekt pred psi, to so le zveri za moje pojme, pač prej pred mnogimi leti so bili volkovi, sicer pa naj živi oz. živijo, mene pa naj pusti, pustijo tele žverce prmir, jaz rečem, je pač kosmat za ušesi, nikol se ne ve

Drugače pa me živali ne motijo, da ne bo sedaj zgledalo, da sem nek zoofob, ampak doma pač nimam oz. tudi ne bi imel nobene živalce, no ja, mogoče krave in podobne hlevske živali, pa tudi kokoške niso slabe, saj imam nekoč veliko željo živeti na kakšni visokogorski kmetiji, da bi se pa sedaj preseraval z nekimi salonskimi psi pa hrčki pa papigami pa ne vem še s čim vse se ljudje preseravajo, to pa ni šans, to je sam tisto v tem stilu, nek se vidi, potem pa vidimo na tv grozljive prizore, ko ima pes ali pa kakšna druga žverca vraščeno verigo, ko pa kaj takšnega vidim me pa pograbi takšen bes, da ni za povedat, bi dal jaz tistga zagovejenga lastnika na ketno pa da vidi. Sem mnenja, če si sposoben skrbeti za žival, potem jo imej, jaz osebno priznam, da me živali kot takšne ne motijo, imel jih pa ne bi, razen krav ter kokoši na kmetiji, to je pa čisto druga stvar. Žal pa ljudje vse bolj mislijo le nase oz. se hočejo pred drugimi pokazati npr. kakšnega dragega psa z rodovnikom imajo, češ nek se vidi, a v resnici niso sposobni skrbeti za svoje domače živali, kaj šele zase, poznam pa tudi veliko takšnih primerov, ko se domačim ljubljenčkom bolje godi kot pa lastnikom samim, to pa je ironija, pa psu kupujejo jagode pa ne vem kaj še vse, sami pa nimajo za jest. Jao kam smo prišli

Ne vem, zakaj se mojega nihče ne boji?

Tudi pri temu se ne ve, kaj ima za bregom

Zakaj ni strahu pred njim,ker ne spominja na volka,ki je menda bil prvi pes na svetu,ampak na......nimam pojma.

Ni problema, baterije vun vzameš, pa je .

@joža_x: ...na karikaturo volka!

Mimogrede še odgovor za TejaB: Pri zadnjih skrajnih primerih, ki sem jih omenil sta potencirani le teža nakopičenih frustracij, tesnob in tegob ter psihična nagnjenost k skrajnim dejanjem. Princip je drugače isti.