Katera rožca je to?

Zlatica , tvoje slike so zelo lepe in dovolj čiste za prepoznavo. Imam samo pomisleke na listno rozeto kamnokreča, ki si ga določila kot skorjastega . Mislim, da je kar hostov. V ponazoritev dodajam nekaj svojih slikic.

Pa še to -za preobjedo s planine Dedno polje so me že lani poučili , da gre za pisano preobjedo-Aconitum variegatum.

Velkavrh, zelo zanimivo. Prvič tvoje rožice okoli gradu Kamen, kot drugo pa okoli kamnokreča. Nisem vedela za hostov kamnokreč, po cvetovih sodeč ga še tudi nisem opazila v naravi, kajti cvetje je tako tipično, da bi se ga spomnila. Glede na moj cvet, ki sem ga na sliki pogledala tudi v veliki povečavi, sem ugotovila, da so pikice rjave, kar kaže, da cvet počasi "odhaja" in ni rožnatih pik, tako da to ne gre v smer hostovega kamnnokreča. Glede rozete, ja, to pa je še odprto. Pod povečavo pa se že vidijo na listih močni značilni srebrni robovi, značilni za skorjastega. Se morda spomniš, kje si pa ti našel hostov kamnokreč? Vsekakor hvala za namig, ker bom vnaprej tako bolj pozorna na razlike. Pa seveda za preobjedo. V Flori Alp. je sicer predstavljena, vendar ni tako svetlo pisane barve, kot je moja, tako da nisem pomislila na to. Sicer pa so priročniki super. Hvala ti za info! Večno hvaležna...lp

Al prav se imenuje hostov ali skorjasti? V naravi zame ni dileme. Predvsem je hostov veliko večji, rozete so prav velike in cvetno steblo visoko.

Kar se preobjede tiče, sem nihala med pisano, kot sem tudi nakazala in ozkolistno. Odločila se nisem za pisano, ker naj bi imela visoko čelado. Govori pa zanjo barva in grozdasta oblika socvetja. Še zdaj sem v dilemi.

Skorjasti kamnokreč od hostovega najlažje ločimo po listih rozetic. Listi izločajo največ apnenca od vseh kamnokrečev, zato so listi rozetic skoraj sivosrebrni,medtem ko so listi hostovega zeleni. Listi hostovega ravno tako na robovih listov izločajo apnenec samo bistveno manj kot skorjasti.Na robovih listov pa se kot nekakšne solzice -pikice -tega apnenca(pri skorjastem so te apnenčaste pikice bistvno večje in bolj vidne). Res pa je skorjasti po rasti nato podoben hostnemu. Na razvejanem steblu je polno cvetov. Hostov pa je po rasti stebla bistveno višji od skorjastega.Višina dostopna po literaturi-hostov 30-60-cm, skorjasti 20-30 cm.

Na planini Ovčarija raste hostov kamnokreč točno po tistem skalovju desno od označenega križišča poti-pod tem skalovjem zavije pot čez Štapce.Raste tudi nad potjo od Studorskega prevala proti Vodnikovemu domu. Najdem ga tudi vedno na botanični poti-Črna prst, kjer je pri rastišču tudi tablica in še marsikje kot v Julijcih in KSA. V Karavankah mislim, da ga še nisem opazil.

Končno sem razjasnil dilemo okrog krasnega kamnokreča, ki res ne raste pri nas. Na poti na Kozjek in ob dolini reke Reke(pritok Kokre) raste potrjeno spremenjeni kamnokreč, ki je res po rasti podoben krasnemu.

V dopolnilo, gornji kamnokreč (ta ali oni)sem slikala nekaj ovinkov pred planino Ovčarija, če greš tja s planine Viševnik.Visok pa je bil dosti več od običajnih, zato ga tudi od blizu nisem mogla poslikat naenkrat,vendar le od daleč. TAko bi rekla, da je bil po oceni "na prst" visok okoli 0,5 metra, kar vleče v smer hostovega. Ampak ni mi jasno, zakaj ni potem imel pikic na cvetovih. Prilagam še to sliko bolj od daleč, žal postrani. pozdrav

zlatica ,je hostov.Kot sem že zapisal imamo dve podvrsti tega kamnokreča. Eden nima pikic,oziroma so te slabo vidne.Oba pa rasteta včasih zelo blizu eden drugega.

Bravo, pa smo/ste ga določili.. To me veseli...

Kamnokrečem se posebej posvečam že četrto leto. Letošnja sezona mi je nekako ušla, ker večina kamnokrečev cvete v poletju, ki pa sem ga jaz moral spustiti.Sedaj v oktobru, ko bom spet operativen pa bolj malo zapoznelcev, pa prehitro bo visokogorje prekril tudi sneg.Bom pa preletel sedaj vse kamnokreče, ki sem jih do sedaj našel oziroma določil.Od predstavljenih se mi je nekje zgubila slikca le od golostebelnega, ki sega določil lani-Saxifraga aphylla.Po cvetovih je nekako podoben hohenwartovemu in ga lahko pomešamo.

Oh, kakšna lepa botanična zbirka! Zelo zanimivo in koristno je tako pregledovati določeno vrsto cvetja v metamorfoznih oblikah. Ko bo pozimi čisto zmanjkalo rož v naravi, bomo veseli, če nas boš še kdaj razveselil s predstavitvami posameznega cvetja iz lastne zbirke. lp

Slabo vreme me ne ovira preveč pri turah, večkrat sem šel še lani tudi ob slabem vremenu, vendar ne v skale.Nared bom seveda šele oktobra, zato imam sedaj čas pregledovati posnet material in razglabljati o dvomljivih določitvah. Seveda, če sem preveč v dvomih pošljem v prepoznavo strokovnjakom.

Pozdravljen, Velkavrh!

Priznam, da po tvojih fotografijah sploh ne morem ločiti ene in druge suholetnice. Vse, razen na 4, se mi zdijo enake. Lp

Alpska suholetnica se od mnogolične loči po cvetu. Po barvi ne, ker je nekako identičen. Pri alpski cvet ni tako razprt in se dobro vodi ovojek cveta. Pri mnogolični pa je sam cvet vedno na široko razprt, cvetovi so tudi večji. Res pa je , da so listi pri alpski listi po obeh straneh dlakavi, kar se na slikcah ne vidi. Alpska je tudi višja.

Te značilnosti poznam, pa vendar bi samo s teh fotografij težko sklepala, da je, na primer, na 3 in 5 mnogolična in ne alpska. Če so tako rekli biologi, pa verjamem. Lp

Nekaj slik rožic z izleta na grad Lož.

balfourova nedotika
lepljiva kadulja
navadni rman
klasasta zvončica

Lep sončen dan, želim!

Hvala, sem dodal imena.

Zanima me za katero cvetje gre? Hvala za odgovor

Podobno je navadnemu rmanu, ki je lahko tudi roza barve.

@otiv, zna bit rman. Hvala.