|
Apolonija12. 05. 2015 07:17:58 |
Vidim, da bo treba na Ratitovec. Tudi mene mika burserjev kamnokreč (Saxifraga burseriana). Otiv, tam, kjer je vprašaj, je peterolistna konopnica. Lp
(+1) | | |
|
|
|
|
Jany12. 05. 2015 08:22:18 |
Fotke so pa resnično edinstvene. Vse čestitke.
(+1) | | |
|
|
|
|
jprim12. 05. 2015 13:17:19 |
S kašnim velikim veseljem človek pogleda te rožce, no fotke.
(+1) | | |
|
|
|
|
otiv12. 05. 2015 18:44:13 |
Brane, res je bilo veliko burserjevega kamnokreča, a prav dolgo ne bo cvetel, mislim da ima kratko dobo cvetenja. Je pa zanimivo da raste na južnem področju, na severnem delu ga jaz nisem videl. Apolonija, hvala za konopnico, ima čudovit cvet, saj zame. Ratitovec je pa vedno bogat s cvetjem, tako da se vedno z veseljem povzpnem nanj. Jany, hvala. jprim, želim ti, da bi jih videla tudi v resnici, seveda rožice.
(+1) | | |
|
|
|
|
velkavrh13. 05. 2015 07:55:06 |
Tadej , dobro jutro! št.4-pravilno št. 8-gozdni hrahor št.14,15-navadna medenika -ne smemo pomešati z mrtvo belo koprivo št.16,17-pravilno št. 9,10, 11-kljub dobro vidnem cvetu, listom in razvejenem cvetju na vrhu stebla ne vem katera je ta roža. Podobna je obiski sivici, vendar to ni. Peter Strgar govori o močvirski sivici, če se ne motim-ne vem.Podoben je tudi dvoletni dimek.
|
|
|
|
Tadej13. 05. 2015 08:10:53 |
Hvala, sem dopisal imena.
|
|
|
|
velkavrh13. 05. 2015 18:10:05 |
Tadej, našel sem to rumenko.To je avstrijski divjakovec-Doronicum austriacum. Pravzaprav zelo pogosta roža sredogorja -predusem na ne preveč senčnih delih..
|
|
|
|
Apolonija14. 05. 2015 07:32:48 |
Zlatica, tudi tvoje rožice so zelo lepe.
|
|
|
|
velkavrh15. 05. 2015 07:07:39 |
Malo za popestritev še malo rožic okoli doma, v nedeljo bo pa prav nekaj gorskega-gremo na Brinico-Italija.
(+1) | | |
|
|
|
|
Apolonija15. 05. 2015 08:19:33 |
Dobro jutro, Velkavrh, tebi želim lep izlet, nam pa z njega veliko slik rastlin. Lapsus pri slovenskem imenu skabioze- grintavec, ne glavinec.
|
|
|
|
Apolonija15. 05. 2015 13:52:48 |
navadni slečnik, kranjska lilija, travniška kadulja so prava imena, ostala po vrsti: -gozdni grahor -pravi jeglič -triumfettijev glavinec, če je s Krasa, kot so naslednje rastline, sicer pa gorski. Ne vidijo se resice na košku, ki so pri prvem bele/rjave, pri drugem črne. -navadni jesenček -ilirska perunika -mahovna popkoresa -francoski lan -lepljivi lan -najbolj verjetno je dvoletni dimek, mogoče škržolica? -vrednikov jetičnik -zlati koren -cipresasti mleček
|
|
|
|
cuska15. 05. 2015 14:11:54 |
Prve tri so bile slikane v okolici prelaza Predel, preostale pa na Sabotinu oziroma Goriških brdih. Uff, sploh ni enostavno Sem poskusil sam priti do imen, pa vidim, da je bilo pametneje povprašati tu. Hvala!
|
|
|
|
zlatica15. 05. 2015 14:38:11 |
Apolonija, ti si res prava enciklopedija! Lep deževni pozdrav..
|
|
|
|
otiv15. 05. 2015 15:02:05 |
Pozdravljen @cuska! Pri iskanju imen si lahko pomagaš v rubriki "cvetje". S tem da vneseš barvo cvetlice in program ti pokaže cvetlice želene barve, no to je šele polovico dela. Nato je potrebno še poiskati podobno cvetlico, kar seveda ni tako enostavno, še posebno če je veliko podobnih vrst rožic.
|
|
|
|
Apolonija15. 05. 2015 20:17:02 |
cuska, se opravičujem, ker sem latinsko ime jegliča (Primula veris) prevedla v pravi jeglič, mu pa v resnici rečemo pomladanski jeglič. Zelo sta si podobna z visokim jegličem (Primula elatior). Pomladanski ima cvetove bolj živorumene barve z rdečkastimi lisami pred cvetnim vratom. Čaša se ne prilega cvetni cevi kot pri drugem. Ko enkrat oba vidiš, jih kljub podobnosti težko zamenjaš.
|
|
|
|
velkavrh16. 05. 2015 05:52:40 |
Primule oziroma naravne jegliče sem raziskoval že lani.Rad bi videl v naravi predusem posebneže-idrijskega , kranjskega,kuštravega, najmanjšega in križanca rumenocvetnega trnovskega. Najpogostejša je seveda naša ljuba trobentica. Nadalje imamo pomladanski jeglič-Primula veris, ki pa nastopa v treh podvrstah.Imamo torej:navadni pomladanski jeglič,belopolsteni pomladanski jeglič in sivkasti pomladanski jeglič.Najbolj pogost je seveda navadni pomladanski jeglič-Primula veris subsp. veris.Ostala dva bomo našli bolj na Primorskem kot drugje.Cvetje je pri vseh treh nekako enako, ločijo se pa po listih in tako jih dobri poznavalci prepoznajo.Jaz teh dveh podvrst še nisem prepoznal. Na Gorenjskem pa je tako rekoč doma visoki jeglič, ki ga nabirajo tudi kot zdravilno rastlino. V turah tam okrog Špika Hude police pa sem videl še druge tri recimo tako rdeče obarvane jegliče, ki jih pri nas nisem videl.O tem pa kdaj drugič.Videl sem dolgostebelen hallerjev jeglič, pa brezstebelnega vijoličnega najmanšega jegliča.To je bilo pred parimi leti in takrat se še nisem posvečal toliko slikanju gorskih rož.Vsekako grem letos dvakrat v ta konec-s škofjeloškimi planinci. Moja prijateljica iz Avstrije me je že lani vabila na raziskovanje tam čez mejo, vendar zaradi moje gorske nesreče ni bilo poletne in jesenske sezone.Je velika ljubiteljica gorskega cvetja, vendar njenih posnetkov ne objavljam. Poiskala bova dlakavi jeglič-Primula hirsuta, celorobi jeglič-Primula integrifolia, krasni jeglič-Primula spectabilis najmanjši jeglič-Primula minima in piemontski jeglič-primula pedemontana,vem, d aje ta podoben našemu moknatemu, ter zlato trobentico-Primula vitaliana. Vsi pa verjetno poznamo avrikelj in morda še wulfenov jeglič, ki ni rumen kot vsi ostali omenjeni.Seveda ne smemo pozabiti oba še tako obarvana -moknatega in dolgocvetnega, ki ju bomo sedaj pogosto videvali.
(+1) | | |
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.