|
| velkavrh7. 07. 2015 11:13:22 |
Že na naši strani Julijcev kernerjev mak zamenja petkovškov mak. Cvetje je enako, drugačni so listi.Je pa podoben tudi retijski mak-tako, da je lahko tudi ta.
Skalne lakote ne poznam.določil sem jo po Hoppeju.
Sedaj pa res čakam na Vodnikov dom z Vernerjem vred. Iskal bom triglavsko neboglasnico. V Dolomitih jo nisem videl, niti clusijeve zvončice.
|
|
|
|
| velkavrh7. 07. 2015 12:35:51 |
Na tej dolomitski turi sem prvič videl tudi take rože kot jih pri nas še nisem-čudoviti klinček,nizko milnico,alpsko deteljo,villarsijevo trebelje,meliščno špajko,bledo deteljo,snežno deteljo,thalovo deteljo,kratkolistni svišč-rasel je nad 2500m, pogledal sem liste,izredno nizek repuš-kandidatov je več,trnocljev repuš,kosmatulj nisem opazil,več homulic,divjakovce,grinte,enokoškasti svinjak,jajčarje,dimke,škržolice in morda še kaj.
|
|
|
|
| Apolonija7. 07. 2015 17:03:46 |
Ogromno si videl. Bo treba še kdaj iti in slikati. Še vedno me muči mak. Misliš, da tam raste petkovškov in ni mogoče le retijski? Za tolažbo ti pošiljam ne ravno čudovito sliko čudovitega klinčka (Dianthus superbus) 
 1
|
|
|
|
| velkavrh7. 07. 2015 21:24:15 |
Ugotovil sem, da gre pri slikcah 59. in 60. za drugo vrsto murke. Podobna je pri nas potrjeni vlagoljubni murki-Nigritella hygrophila.Točneje bom pogledal pri Flora Alpini.
Pri grahovcu pa gre za južni grahovec-Astragalus helveticus.( bom dodal)
Že sem si spet sposodil v knjižnici Flora Alpina.
Ugotovil sem , da sem poleg roznega nasprotnolistnega kamnokreča videl tudi podvrsto tega kamnokreča -Saxifraga oppositifolia subsp. rudolphiana .Izrašča iz takih mahovnih blazinic kot bel nasršeni. Nisem ga pa posnel, kar je škoda.Oba sta rastla skoraj na višini Triglava.
Prav tako sem videl homulični in hohenwwartov kamnokreč-noben ni bil posnet.
Po Flori Alpini sem ugotovil, da ne gre za navadno turško deteljo-ta je bolj rdeča. gre za podvrsto-Onobrychis arenaria subsp. taurerika.
Tako obarvanega svišča kot sem ga našel ni v Flori Alpini.Kot sem rekel sem videl vsaj tri rastišča. Kot bi šlo za križanec clusijevega in štajerskega , ki je bel.Treba bo posredovat slikco še kakšnemu tapravemu botaniku.
|
|
|
|
| Apolonija8. 07. 2015 12:30:49 |
Brane, vse si lepo preštudiral in opisal. Zdaj mi pa še prosim povej glede moje dileme za mak. Lp
|
|
|
|
| velkavrh8. 07. 2015 17:35:59 |
Te tri vrste rumenega maka sem študiral že pozimi. Pozimi imam veliko časa in se posvečam tovrstnemu študiju.
Ti trije rumeni gorski maki so si žal samo po slikci od daleč zelo podobni. Nekaj nam odkrije že kraj. Vem, kernerjev mak ne raste tako daleč na jugu ali zahodu-kakor hočete imenovati. Torej nam ostane samo petkovškov in retijski. Več bi nam povedala makro slikca cveta obeh. Kot se spomnim je petkovškov mak po rasti malo višji in ima večjo glavico cveta.Oba pa imata enake liste, brazdni žarki na glavici cveta so enaki.Pri retijskem sta čašna lista porastla s črnimi dlačicami.Retijski pa raste na dolomitnem grušču kot je tudi bil,torej bi ga kar določil kot retijskega -verjetno pravilno. Za 100% določitev pa bi res rabil makro slikco cveta, ker višina rože nas lahko zavede , ker so pogoji na rastiščih različni.
Do murk pa danes dopoldne še nisem prišel.
|
|
|
|
| Apolonija8. 07. 2015 18:48:55 |
Brane, spraševala sem te zato, ker ne vem, ali sploh raste petkovškov mak v Dolomitih. To, da je endemičen v bohinjsko-krnski skupini sicer verjetno še ne pomeni, da raste samo tukaj. Ali pač? Ali smo zašli v preveč pikolovsko določanje? Morda že zadostuje alpski mak??? http://www.gore-ljudje.net/novosti/90717/
|
|
|
|
| zlatica8. 07. 2015 19:05:46 |
Tokrat sem se včeraj pred hudo vročino umaknila bolj visoko v gore, po približno 20 letih sem spet obiskala Mangart, ki me je bogato obdaroval z rožcami, tako da bom kar težko izbrala fotografije za vas. Prednjačili so vseh vrst kamnokreči (kot pravi dr. Nada Praprotnik, so kamnokreči prvaki rastlinskega sveta in se ne bi mogla bolj strinjati z njo). Določila sem jih kar 7 vrst, če pa sem jih prav ali ne, mi boste pa priskočili na pomoč. Kot eno najbolj zanimivh rož sem si šla pogledat plazečo sreteno, ki je prekrasna roža (na sedlu je tudi gorska sretena). Ko pa sem pred seboj nepričakovano zagledala triglavsko neboglasnico, ki jo iščem že nekaj let, pa moram priznati, da sem kar zavriskala od veselja. In to ni bil samo en primerek, ves čas na plezalni poti me je pozdravljala in tudi pri povratku po italijanski, tako da sem bilo čisto vzhičena. Žal mi je bilo vseh tistih, ki niso mogli z mano tega občudovati. Branko, letos sem te tako prehitela z neboglasnico, pa vem, da mi privoščiš, saj sem jo videla prvič, ti jo pa hodiš redno obiskovat na Bogatinsko sedlo. Med rožami je tudi nekaj neznank, kjer bo zelo cenjeno vaše znanje. Sedaj bo pa kar nekaj časa trajalo, da naložim vse slike..  
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 114 115 116 117 118
| (+1) |  | |
|
|
|
|
| velkavrh8. 07. 2015 19:52:32 |
zlatica, meni Mangart letos zgleda ne bo usojen, pa toliko rož raste tam, ki jih drugje ni.Pa poglejva:
št. 12 in nadalje-mislim, da je gerardova črvinka
št. 24-ni skalna smiljka-ta zgleda drugače-je koroška smiljka
št. 25 -ne vem -možnosti je več (soška, toga)
Če bo sreča mila grem triglavsko neboglasnico gledat v nedeljo na Verner, prej ne bom mogel.
|
|
|
|
| zlatica8. 07. 2015 20:58:52 |
Branko, predno sem vse naložila, si ti že bil v akciji. Ja, ta črvinka bi znala biti, zares izgleda nekaj takega, sedaj ko sem pogledala, kakšna to sploh je. Eh, te smiljke so res težke. Ko boš pa utegnil, pa še prosim poglej to, kar sem kasneje dodala, npr. kranjski kamnokreč, če je, in 103, 104, kjer je najbrž ena tudi črvinka, in druge nepoznane.
|
|
|
|
| velkavrh8. 07. 2015 21:45:24 |
zlatica, smiljka je toga -sem preveril
št. 80-pravilno
št. 81-93-pravilno.
št. 92-za triglavski svišč so začilne rozetice -jih ne vidim
št.96-98-določanje popona je zmeraj delikatno
št. 103do 105-gerardova črvinka
št. 105-je vednozeleni
št. 115-navadna majnica
št. 99-100 -je pirenejski kamnokras- iz rodu križnic-značilna gorska roža melišč in grušča.
|
|
|
|
| velkavrh8. 07. 2015 22:43:39 |
Našel sem tudi ime za murko, ki raste v Dolomitih-pri nas je ni.
Po Flori Alpini sem našel ime še za zadnjo neprepoznano rožo za katero sem imel kolikor toliko dobro slikco za prepoznavo. Gre za gomoljasti osat-Cirsium tuberosum-pri nas rastišče ni potrjeno ali za potočni osat-Cirsium rivulare-ta pa raste pri nas. Rasel je na malce zamočvirjenih travnikih oziroma pašnikih med visokim traviščem.Višina je skoraj enaka -40-120 cm, steblo gladko -brez trnov in dlačic, cvetov je na koncu stebla lahko več, cvet enako velik-15-30.Razlika je le v listih in bi ga tako točno določil, pa žal na slikcah niso dovolj vidni.Če pa prav vidim na slikci št. 3 list-takega ima potočni osat, je moja uganka rešena.
Točno sem po Flori Alpini določil še rumeni ušivec , ki ne raste pri nas.
Še vedno raziskujem posneto gradivo z Dolomitev. Žal gre skupina prehitro, da bi sploh vse kar sem videl posnel ali , da bi kvalitetneje posnel. V momentu ko narediš štiri posnetke si 50 m za zadnjim v koloni.Po ravnem jih že takoj dohitim, navkreber pa je težje.
Še eno uganko sem naše. Posnel sem ta mali nizki svišč na 2500m visoko. Ne morem točno trditi ali je imel več cvetov na steblu ali ne -v tem primeru bi bil snežni.Listne rozete se tudi ne vidi-to je eden izmed glavnih določevalnih pogojev.Imel pa je izredno majhne cvetne lističe. Bavarski ni, ker ima bavarski značilen trebušček.Možnost ima še nizki.
|
|
|
|
| zlatica9. 07. 2015 07:37:34 |
Branko, hvala za določitve. Glede svišča imaš prav. Rozeta je vidna na 76. Tvoja murka je lepa in zanimiva, malo bolj okrogla in posebne barve. Apolonija, sprašuješ Branka glede Petkovškovega maka. Pogledala sem v Floro Alpino in ni videti, da bi rasel v Dolomitih. Tam so na zemljevidu označena z modro barvo rastišča, ki se pri tem maku opredeljujejo le za Slovenijo. Sem pa že tudi v teh zemljevidih našla nekaj napak. Branko, si tudi ti pogledal? Pozdrav
|
|
|
|
| Apolonija9. 07. 2015 09:45:26 |
Zlatica, hvala. Bila sem pozorna, ko je Brane označil svojega za petkovškovega in me je res zanimalo, če raste tudi v Dolomitih. Saj veš, latinsko se imenuje Papaver alpinum subsp. victoris. Gotovo si gledala pod tem imenom. Vesela sem namreč, če je kakšna rastlina endemična za naše kraje. Tako sem včasih mislila za blagajev volčin, potem pa sem ugotovila, da raste tudi drugod  Brane, čestitke za zagnanost in vztrajnost! Najprej tura pa slikanje, potem pa "brskanje", da bi ugotovil pravo ime. Saj nas veseli, a ne?
|
|
|
|
| zlatica9. 07. 2015 12:24:32 |
Ja, še ena roža me zanima, pa sem jo pozabila priključit k zbirki z Mangarta. Malo slabše slike so, ker je bilo v tem skalnem delu precej temno. Katera rožca je to? Nimam nobene ideje.
|
|
|
|
| velkavrh9. 07. 2015 12:32:01 |
zlatica, to je lojdija. Ne vidimo jo prav pogosto. Imamo dve -navadno-Lloydia serotina in pozna -L.serotiana.Flora Alpina omenja samo navadno.
|
|
|
|
| zlatica9. 07. 2015 13:16:04 |
Oh, Branko, bravo! Hvala ti.
|
|
|
|
| Apolonija9. 07. 2015 13:42:41 |
Rod Lioydia je bližnji sorodnik rodu Gagea, kamor spada tudi rumena pasja čebulica. Obe sta nežni rastlini, a ne? Rod Lloydia obsega 12 do 20 vrst in skoraj vse so doma v V.Aziji. Kot sem že večkrat brala, raste v Evropi samo 1 vrsta in to je navadna lojdija (L.serotina). Izraz serotina pomeni pozen. Prepričana sem, da je serotina in serotiana "eno in isto". Veliko rastlin poimenujejo na tak način... Zato mi, Brane, prosim, povej, kje si dobil podatek, ki si ga navedel.
|
|
|
|
| zlatica9. 07. 2015 14:13:22 |
Ravno sedaj sem še pregledovala knjige in videla v Flori A., da ima navedeno samo eno vrsto lojdije in sicer navadno (L. Serotina). Na internetu pa se pojavlja tudi ime pozna l., predvsem na nekaterih fotografijah, s tem, da je enkrat latinsko ime serotiana in enkrat serotina. In še to: Mala Flora Slovenije navaja samo L. Serotina!?
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.