|
Apolonija9. 07. 2017 07:36:27 |
Otiv, kar nekaj časa človek potrebuje, da se nauči razlikovati med temi malimi zvončicami. Jaz nisem sto odstotna Je pa laže, če tako lepo fotografiraš posamezne dele kot ti. Rekla bi, da si slikal scheuchzerjevo zvončico. Ja, tudi ta ima bazalne liste kot trebušasta, a v času njenega cvetenja jih ponavadi več ni. Višina? Ta lahko varira, od 10 do 30, 40 cm. Nasprotno od Braneta menim, da raste tudi med skalami, čeprav je bolj pogosta na planinskih pašnikih.
|
|
|
|
otiv9. 07. 2017 12:09:18 |
Vprašal sem predvsem na podlagi zapisa v priročniku Alpsko cvetje Wolfgang Lippert, da obstoja veliko podobnih vrst scheuchzerjeve zvončice. Da ni trebušasta mi je popolnoma jasno.
|
|
|
|
Apolonija9. 07. 2017 15:36:09 |
otiv, zdaj vem, kaj te muči. Ta avtor pripomni: Številne podobne vrste. Kaj to pomeni? Da je scheuchzerjeve več vrst? Ne. Obstajajo pa vrste zvončic, ki so ji precej podobne. Pri nas sta, na primer, witasekina in marchesettijeva. Witasekina se loči po številu cvetov na istem peclju. Ima jih 5 ali več, scheuchzerjeva pa 1 do 2. Značilnost witasekine so tudi koreninski gomoljčki. Marchesettijeva ima cvetne popke pokončne, pri Scheuchzerjevi pa so kimasti.
(+1) | | |
|
|
|
|
otiv9. 07. 2017 17:09:20 |
Le kdo drug ne bi znal in pomagal, kakor Apolonija. Prisrčna hvala!! Tako mimo grede, kaj je nekaj podobnega tudi pri trebušasti zvončici ali obstoja samo ena. Naj še malo zadiši...
|
|
|
|
velkavrh9. 07. 2017 21:36:38 |
Slikca št. 11 prikazuje trebušasto zvončico in njene liste kot so opisana v priročniku od Hoppeja.Torej slikca št 1.in 2 trebušasta zvončica in tudi od 10 do 19.so vse trebušaste. Zanimivo ,da ne najdemo nekako meliščnih. Zadnja rumenka je navadni zajčji lapuh-spada med radičevke-Mycelis muralis.
|
|
|
|
velkavrh9. 07. 2017 22:12:02 |
Pa se malo poigrajmo z zvončicami, ki jih najdemo v Sloveniji.Imajo različna rastišča, nekatere so pravi endemiti-najdemo jih samo na določem območju. Nekatere ljubijo senco, vlago.Drugim zadostuje skalna špranja. Nekatere so zelo redke-recimo klasasta,justinova raste samo okoli Škocjanskih jam-videl sem jo že, slikce nimam.Repuščeva raste na kraških travnikih-sem jo že videl-slikce nimam.Okroglolistno najdemo recimo na Donački gori-ne vem , če sem jo že videl. Nisem še videl alpsko, beckovo,izrodno,srhkodlakavo. Izrodne zvončice ne poznam. Širokolistno poznam,slikc nimam-ljubi senco. Marchesettijevo in witasekino sem že videl-slikc nimam. Verjetno sem pa še kako pozabil navesti. Ostale bom skušal prenesti sem iz mojih albumov.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
|
|
|
|
velkavrh9. 07. 2017 23:30:57 |
Malo pregledujem za nazaj. kati1909od 07.07.2017 -na sliki št.2 je navadni dežen-Heracleum sphondylium-polno ga je po dolinskih gozdovih, rad ima senco in vlago. -na sliki št. 4 je čmerika in vrbovec.
|
|
|
|
kati190910. 07. 2017 12:11:29 |
Brane; hvala za tvoj odgovor. A dežen je bil slikan na spustu iz Durc (1400 m) in na zelo sončni legi. Toliko v pojasnilo; lep pozdrav!
|
|
|
|
cico10. 07. 2017 14:17:59 |
Mlad dežen sem že večkrat jedel med navadno solato, sam dežen je pa treba dopolniti s kuhanim krompirjem, isto kot gozdno smrdljivko, t.i.gozdno solato, priporočam prej rahlo popariti! lep dan
(+1) | | |
|
|
|
|
velkavrh10. 07. 2017 20:54:22 |
Dežene sem pregledoval že dve leti nazaj in ugotovil, da v Sloveniji rastejo štirje deženi. Splošno razširjen in najbolj pogost je seveda navadni dežen, ki se pa pojavlja v kar osmih podvrstah. Zapisal sem si samo njihova latinska imena in jih nisem raziskoval naprej.Naš dežen ima torej to latinsko ime-Heracleum sphondylium.Skoraj ga ne moremo zgrešiti. Nadalje se je pri nas zanesel v naravo orjaški dežen iz Kavkaza.Naj bi bil prinešen v botančni vrt v Ljubljano odkoder je ušel v naravo.Njegovo ime-Heracleum mantegazzianum.V višino seže tudi do dveh metrov. Je zelo nevaren.Njegov sok povzroča opekline na koži. Zelo težko se ga zatre. Tretji dežen pa je okras naših gora-rožnordeči ali avstrijski dežen. Avtorji botanične poti Črne prsti mu rečejo celo bohinjski dežen-Heracleum austriacum ssp.siifolium. Njegov bratranec je pollinijev dežen-Heracleum sphondylium ssp. pollianom.Ta dežen ne raste po nižinah -na botanični poti Črne prsti je označen.Njegovi listi so večji kot pri navadnem in bolj zeleni.Tudi kobul je večji.
(+1) | | |
|
|
|
|
Apolonija11. 07. 2017 01:20:19 |
Brane, všeč mi je, da si razvil debato o deženih. Navadni dežen ( Heracleum sphondylium) ima več podvrst, kot praviš. Ena je ta, ki jo omenjaš kot pollinijev dežen (Heracleum sphondylium ssp. pollianom). Laže si zapomnimo ime - meliščni dežen. Druga podvrsta je gorski dežen ( Heracleum sphondylium subsp. montanum). Pomotoma (lapsus) sem, Kati, namesto gorski napisala alpski. Ta podvrsta navadnega ima manj listnih rogljev. http://galerija.foto-narava.com/slika/44110
|
|
|
|
velkavrh11. 07. 2017 05:15:23 |
Sedaj mi je o deženih vse jasno.
|
|
|
|
otiv11. 07. 2017 20:24:22 |
@zlatica, super. Kaj si morala prav do vrha za vse prikazane rožice?
|
|
|
|
zlatica11. 07. 2017 20:57:52 |
Ja, Otiv, po Slovenski gor, po Italijanski dol, tako kot vedno. Je pa to postalo zame že težko, posebno letos, ko sem precej brez kondicije, gor še gre, dol pa težje , ampak adrenalin svoje naredi in tako mi je le uspelo. Še morda nekaj zanimivega, da sem letos našla navječ neboglasnic do sedaj, čerpav je rož veliko manj.
(+2) | | |
|
|
|
|
Majdag12. 07. 2017 06:53:39 |
..Čestitke Zlatica za vzpon in rožice..
|
|
|
|
Apolonija12. 07. 2017 09:13:42 |
Bravo, Zlatica, še z moje strani. Kaj bi dala, da bi v živo videla neboglasnico.
(+1) | | |
|
|
|
|
zlatica12. 07. 2017 11:49:06 |
Majda, hvala. Res sem hvaležna za to doživetje, ki jih je bilo letos zelo malo. Apolonija, če si nekdo nekaj tako zelo želi, se mu bo gotovo izpolnila želja. Jaz še vedno iščem modro milje, haha
(+1) | | |
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.