Katera rožca je to?

Res lep je ta Robanov kot,
lepše kot kje drugod;
dol ga gleda lepa kraljica,
ki Robanov oča ji je dal ime Ojstrica.

Sem nekaj rožic imenovala,
a ne bom zato "roko v ogenj dala";
bom Vas rajši prosila...

Kadar imam čas rad prečekiram poslane slikce rož in če ugotovim,da ni določitve ali je napačna ali pomanjkljiva probam določiti.

Tokrat sem pregledal od kati1909:

Št.18-Zelo pogost vrbolistni primožek-lahko ga gojimo doma.

št.19-Navadna mačja zel-raste tudi v dolini.

št.21-Smrdljivi bezek ali habat-Sambucus ebulus-sem ga že predstavil-ni prav pogost.

št.16

Planinska zlata rozga(Solidago virgaurea ssp. munuta)Ločimo od navadne zlate rozge po tem, da ima planinska bolj zbito socvetje.Navadna ima razrastlega.

št.22-Navadni osat-zelo pogost-Cirsium vulgare.

št. 23-Odcvetela roža iz rudu kobulnic.Take plodove ima več kobulnic.

št. št.11-Zelo lep cvet grabljišča.Žal ne poznam fleischmannovega.

št. 9-Določene zvončice so težko določljive, ker so si podobne .O njih se bom posebej razpisal.Menim , da je določitev vprašljiva.

št. 5-Luk je gredljasti-zelo pogost-raste tudi v dolini.

št. 4-Tudi za smiljko ne morem potrditi določitve .Določnje smiljk je malo težavno. Nekaj jih je zelo podobnih.Ne moremo pa zgrešiti določitev skalne smiljke.

št. 15-Verjetno res neka škržolica -vprašanje je katera-pri naj jih raste veliko vrst.Mislim, da bo kar gozdna škržolica -ni pa določitev zanesljiva, ker je več vrst podobnih.

kati, pozdravljena! Robanov kot je res en lep konec Slovenije, ki te očara tako z ravnicami kot s pogledi na del KSA. Preletela sem tvoje rožice in nekaj imen bi dodala:
slika 5 - gredljati luk (poglej v socvetju zarodne brstiče in to je najboljši prepoznavni znak tega luka, medtem ko jih lepi luk nima in socvetje raste direktno iz stebla)
slika 11 - je fleischmannovo grabljišče? poglej liste moje priložene fotke, in če ima takšne liste, potem je, sicer ni... Kot veš, so pri teh grabljiščih listi zelo pomembni
slika 18 - naš lep in pogost vrbovolistni primožek
slika 20 - se ne vidi dobro, ali je kobulnica ali kaj drugega
slika 21 - smrdljivi bezeg
slika 22 - navadni osat
slika 24 - odcvetela dremota??
lep pozdrav

ps. Očitno sva z Brankom odgovarjala istočasno....

Hvala obema; zanimivo in poučno je prebrati vajine opise.
Zlatica;fleischmannovo grabljišče sem po brskanju na tem forumu našla "pri tebi" t.j. od 27/6 slika št.25. Moja slika pa žal nima listov (laična napaka). Lep pozdrav !

Z včerajšnjega obiska Kamniške Bistrice... lp

Sedaj je čas obilnega cvetenja naših zvončic.V Sloveniji jih raste kar veliko vrst.Par jih srečamo tudi po naših gozdovih in travnikih.Po dolinskih travnikih,tam kjer se ne gnoji preveč bomo še vedno našli razprostrto zvončico,pa bolonsko. V gozdu pa koprivasto zvončico,ob živih mejah pa repuščevolistno.V malo višje ležečem gozdu pa zvončico z največjimi cvetovi-širokolistno zvončico in tudi breskovolistno.V dolinah na suhih brežinah, pa tudi višje najdemo klopčasto in srhkodlakovo zvončico.Par zvončic najdemo samo na Primorskem-justinovo,marchesetijevo,piramidasto in repuščevo. Posebni sta naši edini beli zvončici -šopasta in podobna, a še enkrat višja njena podvrsta -kranjska zvončica.Izredna redka je okroglolistna zvončica -prepoznamo po okroglih spodnjih listih-raste tam okrog Predmeje, Malega Golaka.Sedaj pa pridejo na vrsto prave gorske zvončice , ki jih najdemo po gorskih pašnikih-redka je klasasta,pogosta je scheuchzerjeva in beckova -zelo dolg cvet,witasekina -veliko cvetov na steblih,tu najdemo še brkato zvončico.S skal visi pogosto nad gorskimi potmi še karnijska ali lanolistna zvončica -rada se skriva v senci. Visoko v gorah pa najdemo na suhih pašnikih izrodno zvončico-ima najkrajše prašnike.V še bolj suhih razmerah,napol meliščih najdemo rušnato zvončico.V skalnih špranjah in na meliščih pa najdemo trebušasto zvončico, ki je pogosta, Najvišje v gorah, v skalah pa v ekstremnih razmerah uspeva naša edinstvena zoisova zvončica.

Witasekino zvončico vidim večkrat kar na planini Osredek nad Vasjo Ambrož pod Krvavcem-slikca se mi je skrila, ravno tako širokolistna , ki sem jo videl zadnjič na graničarski poti, ko sem šel z Zelenice.Okroglolistne zvončice nimam, kot tudi teh primorskih zvončic.

Brane; hvala za čudoviti prikaz "zvončnic". Meni so zaradi modre barve še bolj pri srcu.

Branko, to si se pa potrudil. Hvala ti. Meni vedno povzročajo težave...ker jih je preveč.

Katera je na spodnjih slikah.

Brankovemu čudovitemu izboru zvončic dodajam sliko širokolistne zvončice, Darinki4 in Kati1909 pa dobronamerna pripomba: zvončice in ne zvončnice. Lp

Vito, bom gorske pustila drugim, ta ljubljanska pa je divja ščetica
5,6 pa lahko pogledaš v svoje alpsko cvetje, saj jo poznaš- kostanjevorjava detelja, črnikasti rman pa tudi

Apolonija, hvala za imeni.
Ni pa pogosta ta detelja, jaz sem jo prvič videl in to pri Triglavskih jezerih,

Otiv, od št. 1.do št.3. je izrodna zvončica -prepoznamo po majhnih pestičih, kar se vidi tudi na moji slikci.

št.4-vednozelena gladnica v odcvitanju.

št. 9-listi so od scheuchzerjeve zvončiče, kar je tudi točno razvidno iz moje slikce.

št.8-ne poznam.Kje si jo slikal?

Brane, hvala tudi tebi za imena rožic. Zdaj bom počasi že bolj siguren kaj moram pogledati, da bom pravilno določil ime. Lp

Branko, lepo si to pripravil o zvončicah. Jaz dodajam še eno zvončico, za katero menim, da je Witasekina zvončica. Našla sem jo na Kamniškem vrhu, kjer se zagotovo nahaja. Bile so na treh lokacijah in sicer v avgustu,ko ponavadi cvetijo. Kaj meniš, je prava?

Branko, res dober prikaz, bravo. zlatica, dodala si še Witasekino. Ni treba dvomiti.
Dvomim pa, da so, vito, na tvoji 9-ki listi od
scheuchzerjeve zvončiče, kot prviš, Brane, ampak so od trebušaste.

http://www2.arnes.si/~bzwitt/flora/images/campanulaceae/campanula_cochleariifolia_PID903-2.jpg

Res nas malo bega vse po vrsti ta scheuchzerjeva zvončica.Zgleda , da jo pomešamo z izrodno zvončico, ker imata podobna rastišča in cvetove.Obe rasteta višje v hribih,ampak na Kamniškem vrhu in na planini Jezerce pod Krvavcem jih že najdemo.Poiskati moram podroben opis izrodne zvončice, ki ga zaenkrat nimam. Vem, da ima izrodna zvončica kratke prašnice, ne vem pa točno kakšne ima liste.Na začetku poti na Zelenico-po sredini -pod kočo Vrtačo -ko se strmina že unese je polno neke nizke zvončice .Nikoli pa jo nisem natančno posnel in ugotavljal katera je.

Za scheuchzerjevo zvončico imam sledeči opis:

Raste višje v hribih.Posamezni cvetovi rastejo na daljših pecljih .Na vsakem peclju je navadno samo samo po en cvet .Cvetni popki so kimasti(visijo navzdol) Vtis same rože je , da je cvet kar prevelik za tako nežno majhno rastlino.Listi rastejo po celem steblu-so črtalasti,sedeči(ozki ,koničasti in niso nazobčani-pri dnu so resičasti).Listi cvetne so črtalasti in precej krajši od cveta.

V torek grem na botaniziranje Črne prst z priročnikom od Strgarjevih in še kakšnim drugim in bom res podrobno pregledal zvončnice in poslikal.

Brane, ne vem, če si me razumel. Moja pripomba je letela na lističe na Vitovi sliki 9, kjer ugotavljaš, da so od scheuchzerjeve zvončice. Jaz pa sem prepričana, da so od trebušaste.

Se veselim tvoje Črne prsti

Vem za vsaj eno rastišče alpske možine-ni na Črni prsti,vendar mislim, da je za cvetenje še malo prezgodaj.Od Igorja Drakslerja in Polone Strgar sem ta mali lepi dobrodošel priročnik dobro preštudiral.Žal močno pogrešam podatek kdaj kaka roža cveti.Ne poznam posameznih področij Črne prsti zato mi podatek, da nekaj cveti na Štukah nad Stržiščami nič ne pomeni,pa recimo ,da nekaj raste ob poti iz Pastirskega plazu proti Žalostnici.

Rad bi dobro poslikal julijsko orlico-je endemit južnih Julijskih Alp;točno poslikal avstrijsko obočnico-običajno je označen s tablico;pirenejsko vijolico; točno poslikal predalpski popon-raste skupaj s srebrno krvomočnico prav pod vrhom Črne prsti;bratinski rumeni svišč že cveti, morda že cveti tudi že vardjanov rumeni svišč, ki cveti malo kasneje;scopolijovo črnobino;hacquetov ušivec-bojim se , da sem zanj že prepozen;mayerjev ušivec(križanec glavičastega in julijskega ušivca);nazobčani rman;hoppejeve in nizke mačje tačke;dvobarvno kosmatuljo;julijski glavinec-jugovzodnialpski endemit;resasti gadjak; gorski dimek;kernerjev dimek;lučnikovolistni dimek;zajčicolistno škržolico;pozno lojdijo;zeleni volčji jezik;enolistno plevki;brezlistni nadbradec;

Ja, kar nekaj teh naštetih rož nisem še nikoli našel na Črni prsti.

Ja, Branko, kar precej dela si si naložil. Upam, da boš čimveč teh rožic našel; je pa v tisti knjižici tako široko področje Črne prsti zajeto, da bi človek potreboval 3 dni, da bi prehodil in pregledal še vse tja proti Črni gori na eno stran, pa proti Raskovcu, Konjskemu vrhu na drugo stran,p a po J strani nad Baško dolino,...uf!
Ker imaš veliko kondicije, verjamem, da ti bo kar nekaj uspelo. In mirno roko, ko boš fotografiral, ti želim. lp

Živio, Brane!

Res bo zgodaj za možino... sem pogledal moje posnetke s Porezna in datum je 23.avgust.
Želim ti čim več izpolnjenih cvetličnih želja in pazi nase.